Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Ugotavljanje interakcij med hmeljevim bolhačem (Psylliodes attenuatus Koch) in gostiteljskimi rastlinami

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.00  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava   

Koda Veda Področje
B390  Biomedicinske vede  Fitotehnika, hortikultura, zaščita pridelka, fitopatologija 
P310  Naravoslovno-matematične vede  Beljakovine, encimologija 
Ključne besede
hmeljev bolhač, hmelj, interakcije, sekundarni metaboliti
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (7)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  01522  dr. Veronika Abram  Biokemija in molekularna biologija  Vodja  2004 - 2007  309 
2.  15840  dr. Marjan Donko  Biotehnologija  Raziskovalec  2004  32 
3.  06787  dr. Alenka Golc Wondra  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004 - 2007  210 
4.  17916  dr. Iztok Jože Košir  Kemija  Raziskovalec  2004 - 2007  556 
5.  00951  dr. Lea Milevoj  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004 - 2007  668 
6.  20163  dr. Magda Rak Cizej  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004 - 2007  567 
7.  16075  dr. Helena Šircelj  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004 - 2007  198 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0104  Kemijski inštitut  Ljubljana  5051592000  21.316 
2.  0416  Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije  Žalec  5051762000  4.269 
3.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.788 
Povzetek
Rastline in žuželke so tekom evolucije razvile specifičen sistem komuniciranja. Komuniciranje je dvosmeren in dinamičen proces. Pri orientaciji in privabljanju žuželk imajo poleg mehanskih zelo pomembno vlogo tudi kemo-receptorske zaznave. Hlapne komponente, ki jih oddajajo rastline, se pogosto sintetizirajo kot odziv na poškodbe. Poznavanje biokemičnega ozadja interakcij omogoča učinkovito obvladovanje populacije škodljivih žuželk. Hmeljev bolhač (Psylliodes attenuatus Koch) je pri nas pomemben škodljivec hmelja (Humulus lupulus L.). Njegove potencialne gostiteljske rastline so še navadna konoplja (Canabis sativa L.) in velika kopriva (Urtica dioica L.). Pri izboru gostiteljskih rastlin je zelo specifičen, podobno kot sorodne vrste bolhačev, ki se prehranjujejo na križnicah. Njihov odnos z gostiteljskimi rastlinami je povezan s specifično skupino sekundarnih metabolitov-glukozinolati. Ti so odgovorni tako za privabljanje, kot tudi za prehranjevanje teh bolhačev. Skupna skupina sekundarnih metabolitov vseh treh potencialnih gostiteljskih rastlin hmeljevega bolhača ostaja zaenkrat uganka. Potencialni kandidati bi lahko bile tudi nekatere fenolne spojine. Prenilacija flavonoidov je omejena na le nekaj rastlinskih družin, v katere sodijo tudi vse potencialne gostiteljske rastline hmeljevega bolhača. Poznavanje ključnih encimov povezanih z biosintezo bodisi atraktantov ali repelentov bo omogočalo lažji ekološko sprejemljiv nadzor škodljivca. Po predvidevanjih bo z vstopom Slovenije v EU spremenjena tudi zakonodaja, ki ureja gojenje konoplje. Tako bo verjetno hmeljev bolhač postal aktualen škodljivec tudi na tej kulturi. Škoda, ki jo bolhač povzroča zaradi obžiranja listov, se ne odraža le v manjši kakovosti in obilnosti pridelka, ampak so poškodovane rastline tudi bolj podvržene sekundarnim napadom in okužbam. Spoznanja pridobljena z raziskavo bodo prispevala k izdelavi vab atraktantov, uporabi repelentov, k izboru primernejših sort, ustreznem žlahtnjenju in k prilagoditvi agrotehničnih ukrepov ter k ekološko sprejemljivejšemu varstvu hmelja na sploh..
Zgodovina ogledov
Priljubljeno