Projekti / Programi
Politika na področju nekdanje Jugoslavije
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.06.00 |
Družboslovje |
Politične vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S170 |
Družboslovje |
Politične in upravne vede |
Slovenija, Hrvaška,Bosna in Hercegovina,Srbija,Črna gora,Makedonija,nekdanja Jugoslavija,demokratični prehod, demokratična konsolidacija,politične stranke, strankarske arene,institucionalno inženirstvo,etnični konflikti,liberalna demokracija
Raziskovalci (6)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
22272 |
dr. Tomaž Boh |
Politične vede |
Mladi raziskovalec |
2004 - 2006 |
61 |
| 2. |
03703 |
dr. Danica Fink Hafner |
Politične vede |
Vodja |
2004 - 2007 |
681 |
| 3. |
15064 |
mag. Mirjam Kotar |
Politične vede |
Tehnični sodelavec |
2004 - 2007 |
47 |
| 4. |
16369 |
dr. Alenka Krašovec |
Politične vede |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
407 |
| 5. |
20223 |
dr. Simona Kustec |
Politične vede |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
465 |
| 6. |
22333 |
dr. Damjan Lajh |
Politične vede |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
507 |
Organizacije (1)
Povzetek
V projektu bomo preučevali politiko na področju nekdanje Jugoslavije v obdobju od konca osemdesetih let dvajsetega stoletja do začetka enaindvajsetega stoletja. Ključna raziskovalna cilja sta:
1) odkriti vzorce prehodov v demokracijo in njihovo uspešnost z vidika kontekstualnih okoliščin,ustavnih izbir, volilnih izbir,institucionalnega inženirstva, značilnosti strankarskih aren in obsega suverenosti (prisotnost zunanjih/mednarodnih sil) v šestih teritorialno političnih enotah (Sloveniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori in Makedoniji); ter
2) analizirati odnose med liberalnim in etničnim načelom v strankarskih arenah ter posledice teh odnosov za demokratizacijo in konsolidacijo strankarskih aren v omenjenih teritorialno političnih enotah. V projektu bomo preverjali tri hipoteze:
a) šest nekdanjih jugoslovanskih republik oblikuje več različnih grozdov teritorialno političnih enot glede na njihove značilnosti (kot so navedene v prvem raziskovalnem cilju);
b) opredelimo lahko kritičen delež etnično zasnovanih strank, ki opredeljuje nacionalistično polarizirano strankarsko areno - podobno kot je v politološki literaturi opredeljen kritičen delež anti-sistemskih strank (v strankarskih arenah, ki temeljijo na liberalnem načelu) kot tisti delež, ki še vedno dovoljuje normalno demokratično delovanje političnega sistema;
c) z institucionalnim inženirstvom (še posebej volilnim inženirstvom) je mogoče vsakega od teh načel zasnovanosti in tekmovanja političnih strank (liberalno načelo, etnično načelo) spodbujati in tudi omejevati. Ključna novost našega pristopa je v hkratnem preučevanju vseh omenjenih raziskovalnih enot (nekdanjih jugoslovanskih republik) in v kombiniranju več različnih raziskovalnih pristopov (primerjalnega institucionalnega pristopa, primerjalnega kvalitativnega raziskovanja, tranzitologije, specializiranega politološkega raziskovanja volilnih sistemov, njihovih učinkov in značilnosti strankarskih aren, deloma pa tudi reševanja konfliktov v razcepljenih družbah). Empirično raziskovanje bo temeljilo na kombinaciji kvalitativnih in kvantitativnih raziskovalnih metod.
