Projekti / Programi
Vloga nacionalnega parlamenta v pogojih članstva države v EU - primer Državnega zbora RS
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.06.00 |
Družboslovje |
Politične vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S170 |
Družboslovje |
Politične in upravne vede |
nacionalni parlament, vlada, Evropska unija, nadnacionalne institucije, demokratični deficit, prenos izvrševanja suverenih pravic, pristojnosti odločanja, postopek sprjemanja odločitev, skupne politike, parlamentarna kontrola, izvrševanje
Raziskovalci (3)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
20416 |
dr. Milan Balažic |
Politične vede |
Raziskovalec |
2004 |
320 |
| 2. |
19647 |
dr. Vladimir Prebilič |
Vzgoja in izobraževanje |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
610 |
| 3. |
02472 |
dr. Drago Zajc |
Politične vede |
Vodja |
2004 - 2007 |
456 |
Organizacije (1)
Povzetek
EU v katero vstopa Slovenija je posebne vrste nadnacionalna organizacija, ki jo je težko primerjati z institucijami na nacionalni ravni ali pa z institucijami federacij, saj ne temelji na razvidni delitvi oblasti. Po nekaterih mnenjih naj bi šlo za izvršilni federalizem. Vendar imajo nacionalni parlamenti pomembno funkcijo zagotavljanja vpliva na odločanje na ravni EU (čeprav predvsem posredno preko vlad) in zmanjševanja demokratičnega deficita. Njihova vloga pa je odvisna od vrste dejavnikov in okoliščin, še posebej od razmerja med vlado in parlamentom, ki je opredeljen v ustavnem aktu in posebnem zakonu. Prav tako pa tudi od organiziranosti samega parlamenta, položaja in pristojnosti posebnega delovnega telesa pristojnega za zadeve EU in od vrste in načina kontrole nad vlado, ki jo opravlja parlament. Končno je odvisna od tega koliko poslanci in poslanske skupine pojmujejo ''evropske'' zadeve kot notranje zadeve in še sposobnosti parlamentarnih strank, da oblikujejo ustrezna (dovolj hitra in jasna) in za vlado obvezujoča mnenjaje. Glede na izkušnje drugih parlamentov manjših držav (Danske, Finske, Švedske in Avstrije) je pričakovati, da se botudi Državni zbor RS sposobnejši pri vključevanju v proces odločanja na ravni EU. Vendar jen treba upoštevati tudi nekatere njegove omejitve in objektivne danosti. V celoti vzeto imajo manjše države v svojih parlamentih pomemben vzvod za uveljavljaje svojih interesov v procesih oblikovanja evropskih politik.
