Projekti / Programi
Zločin in kazen: kriminološki vidiki v književnosti
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.07.00 |
Družboslovje |
Kriminologija in socialno delo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S160 |
Družboslovje |
Kriminologija |
zločin v literaturi,žrtev v literaturi,vrednote,javno
mnenje
Raziskovalci (5)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacij |
| 1. |
11843 |
dr. Matjaž Jager |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
230 |
| 2. |
14340 |
Marija Milenkovič |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
81 |
| 3. |
23489 |
dr. Mitja Muršič |
Kriminologija in socialno delo |
Mladi raziskovalec |
2004 - 2007 |
61 |
| 4. |
14313 |
dr. Dragan Petrovec |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
666 |
| 5. |
00413 |
dr. Alenka Šelih |
Kriminologija in socialno delo |
Vodja |
2004 - 2007 |
616 |
Organizacije (1)
Povzetek
Leposlovje se ukvarja s kriminaliteto praktično že od svojih začetkov in prvih zapisov dalje (od biblije in antične književnosti prek srednjeveške do najsodobnejše) zato je bogat vir podatkov tudi o nezaželenih pojavih in vedenju v določenem času ter o odzivih družbe in posameznikov na odklonske in kriminalne pojave. Prepletanje in prenos znanja iz znanosti v leposlovje in narobe je najvidnejši v 19. stol., ko so se oblikovale družboslovne znanosti, med njimi tudi kriminologija (pa tudi kriminalistika kot policijska znanost). Na mnoge kriminološke fenomene so prva opozarjala ravno literarna dela. Kriminoloških znanj in spoznanj torej ne posreduje samo ena vrsta literature, bodisi strokovna bodisi leposlovna, temveč se obe med seboj dopolnjujeta. Projekt se ukvarja tudi z umetniško (literarno, filmsko) upodobitvijo zločina, kjer "pošteni" preganjalec zločina, običajno detektiv, ujame storilca praviloma s kršitvijo pravil postopka. Raziskava bo opozorila na ustvarjanje vrednostnega sistema, ki ga z zločinom ukvarjajoča se umetnost ustvarja v javnem mnenju.
Umetniške upodobitve žrtev in njihovega vedenja nas opozarjajo, da gre za ravnanja, v katerih se vloge žrtev prepletajo z vlogami storilcev. Tako na primer žrtvujoče matere obremenijo otroke z občutki krivde, ki jih (pogosto neuspešno) razrešujejo vse življenje (Cankar, D.H.Lawrence).
