Projekti / Programi
Narodne manjšine v medetničnih odnosih po vstopu Slovenije v Evropsko unijo
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.11.00 |
Družboslovje |
Narodno vprašanje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S112 |
Družboslovje |
Človekove pravice |
| S214 |
Družboslovje |
Družbene spremembe, teorija socialnega dela |
| H360 |
Humanistične vede |
Uporabna lingvistika, poučevanje tujih jezikov, sociolingvistika |
medetnični odnosi, narodno vprašanje, narodne manjšine, prekomejno sodelovanje, Evropska unija
Raziskovalci (10)
Organizacije (2)
Povzetek
Raziskava bo na osnovi analize primarnih virov, analize empiričnih podatkov in s primerjavo že opravljenih raziskav odgovorila ali se stališča prebivalstva do sprejemanja različnosti in percepcija medsebojnega sodelovanja v procesih evropskega integriranja spreminja. To vpliva na drugačno sprejemanje različnosti v okolju in omogoča intenziviranje sodelovanja med različnimi subjekti, kar prispeva k izboljšanju kvalitete življenja na obeh straneh meje.
V projektu bomo na osnovi izbranih območjih Slovenije, Avstrije, Italije, in Madžarske in naključno izbrane populacije, predstavili različne oblike skupnega življenja na dveh nivojih, v kraju bivanja in v širšem prostoru. Posebej bomo ugotovili v kolikšni meri in na katerih področjih ti odnosi po vstopu Slovenije v EU vplivajo na kategorije, ki neposredno niso povezane z ustaljenimi vzorci odnosov med večino in manjšino. Analiza podatkov nam bo nakazala razlike in podobnosti v videnju večine in manjšine in njihovem zaznavanju večkulturnega okolja. Z analizo bo osvetljen aktualni položaj manjšin v izbranem okolju. Posebej bo izpostavljena subjektivna komponenta - percepcija različnih akterjev do sosednje države. Primerjava dobljenih podatkov z že opravljenimi empiričnimi raziskavami bo nakazala razlike v stališčih prebivalstva do sprejemanja različnosti in v stališčih do sodelovanja s Slovenijo, prav tako pa tudi koliki meri ta različnost v spremenjenih razmerah vpliva na bližnje družbeno okolje tako v Sloveniji kot v sosednjih državah, ki do sedaj ni bilo soočeno v neposredni interakciji.
Na območjih, ki jih v raziskavi obravnavamo bomo izpostavili izbrane vidike, ki se medsebojno dopolnjujejo in s svojimi posrednimi in neposrednimi dejavniki prepletajo: politični vidik, prostorski in socialnoekonomski vidik, izobraževalni vidik (poučevanje jezika, vsebina učnih programov), kulturni vidik, ekonomski vidik jezika, vloga medijev.
Rezultate raziskave bomo predstavili v knjižni obliki.
