Projekti / Programi
Preučevanje interakcije vplivov ozona in gnojenja z N na indikatorske rastline
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.03.00 |
Naravoslovje |
Biologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B220 |
Biomedicinske vede |
Genetika, citogenetika |
| B310 |
Biomedicinske vede |
Fiziologija žilnih rastlin |
| B390 |
Biomedicinske vede |
Fitotehnika, hortikultura, zaščita pridelka, fitopatologija |
navadni glavinec (Centaurea jacea L.), plazeča detelja (Trifolium repens L.), šalotka (Allium cepa L. var ascalonicum), ozon, gnojenje z N, ekofiziološki kazalniki, rastlinski pigmenti, askorbinska kislina, alfa tokoferol, ekotoksikološki kazalniki, kromosomske aberacije, mitotsko aktivnost
Raziskovalci (8)
Organizacije (2)
Povzetek
Ozon je zračno onesnažilo, ki nastaja iz primarnih zračnih onesnažil. Kraj povečanih vsebnosti je pogostokrat različen od območja virov njegovih predhodnikov. Med merjenimi zračnimi onesnažili (dušikovi oksidi, žveplov dioksid, ozon) ima ozon najmočnejše oksidacijske sposobnosti, zato pri organizmih hitreje povzroča stanje oksidativnega stresa kot druga onesnažila. Fizikalno-kemijske meritve ozona kažejo velike koncentracije ozona na ruralnih območjih v Sloveniji, še posebno v poletnih mesecih v času rasti in razvoja vegetacije. Vpliv zračnega onesnažila na organizem ni odvisen samo od doze onesnažila, ampak na to vplivajo še številni drugi dejavniki, kot so klima, rastlinska hranila, preddispozicija, starost organizma, sočasen vpliv drugih onesnažil. Zato imajo v današnjem času raziskave, ki vključujejo odzivno bioindikacijo, vedno večji pomen zaradi direktne ocenitve vplivov okolja. Pri nas in v svetu je še vedno premalo raziskano področje delovanja onesnažil na organizme v njihovem naravnem okolju. Z raziskavo bomo spremljali sinergistične / antagonistične vplive ozona in dušikiv spojin na rastline. Izbrane bioindikatorske rastline so: plazeča detelja "Regal" (Trifolium repens "Regal") in navadni glavinec (Centaurea jacea L.), kot kontrolna rastlina za spremljanje sprememb na citogenetski ravni pa tudi šalotka (Allium cepa L. var ascalonicum). Raziskave odzivi bioindikatorskih rastlin na ozon bodo potekale na biokemijski, morfološki, produkcijski in citogenetski ravni. Ocenili bomo spremembe v tolerantnosti rastlin znotraj vrste pod vplivom dušika. Na osnovi rezultatov bomo sklepali o vplivih ozona in dušika na travniške fitocenoze. Evidentirali bomo vidne ozonske poškodbe na drugih travniških vrstah. Poskusni mesti, Zavodnje in Vnajnarje, se razlikujeta po imisijskih koncentracijah ozona, dušikovih in žveplovih oksidov. Ker se bodo v letu 2005 izvedli sanacijski ukrepi za zmanjšanju emisij dušikovih oksidov iz TEŠ, pričakujemo manjši depozit dušika po letu 2005, kar se bo poznalo na odzivnosti bioindikatorskih rastlin na ozon.
