Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Migracija nitrata v sistemu rastlina-tla-podzemna voda

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.08.00  Naravoslovje  Varstvo okolja   

Koda Veda Področje
P000  Naravoslovno-matematične vede   
P005  Naravoslovno-matematične vede  Geologija, fizična geografija 
P470  Naravoslovno-matematične vede  Hidrogeologija, inženirska geografija in inženirska geologija 
B006  Biomedicinske vede  Agronomija 
B410  Biomedicinske vede  Veda o zemlji, poljedeljska hidrologija 
Ključne besede
nitrat, rastlina, talna voda, podtalnica, gnojenje, namakanje, izotopi
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (16)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  12315  dr. Ester Heath  Varstvo okolja  Raziskovalec  2005 - 2008  539 
2.  06736  Andreja Hodnik  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2005 - 2008  138 
3.  14082  dr. Radojko Jaćimović  Fizika  Raziskovalec  2005 - 2008  705 
4.  13010  dr. Nina Kacjan Maršić  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2005 - 2008  344 
5.  21543  dr. Tjaša Kanduč  Geologija  Raziskovalec  2005 - 2008  465 
6.  25622  dr. David Kocman  Varstvo okolja  Mladi raziskovalec  2005 - 2008  315 
7.  24234  Peter Korpar  Rastlinska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2005 - 2008 
8.  15814  dr. Jože Kotnik  Geologija  Raziskovalec  2005 - 2008  372 
9.  10807  dr. Sonja Lojen  Geologija  Raziskovalec  2005 - 2008  502 
10.  01259  dr. Nina Mali  Geologija  Raziskovalec  2005 - 2008  416 
11.  11279  dr. Nives Ogrinc  Varstvo okolja  Raziskovalec  2005 - 2008  1.040 
12.  20828  Rada Peternel Rikanovič  Geologija  Raziskovalec  2005 - 2008  90 
13.  10024  dr. Marina Pintar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2005 - 2008  810 
14.  11018  mag. Joerg Prestor  Geologija  Raziskovalec  2005 - 2008  1.146 
15.  04862  dr. Janko Urbanc  Geologija  Vodja projekta  2005 - 2008  441 
16.  15729  Stojan Žigon    Tehnični sodelavec  2005 - 2008  307 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  84.915 
2.  0215  Geološki zavod Slovenije  Ljubljana  5051410000  10.244 
3.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  64.298 
Povzetek
Kroženje dušika predstavlja izjemno zapleten splet kemijskih, fizikalnih in biokemijskih reakcij. Ena najpogostejših dušikovih spojin v naravi je nitrat, ki nastaja pri naravnih in umetnih procesih v dušikovem biogeokemijskem ciklu. Neprimeren način kmetovanja je eden glavnih virov onesnaženja. Četudi naravi prijaznejši način kmetovanja ne more povsem eliminirati nitratov, pa lahko njihovo prisotnost zmanjša na nenevarno raven. V predlagani raziskavi se bomo osredotočili na celoten sistem rastlina –talna raztopina-podzemna voda. V ta namen si bomo izbrali ustrezno eksperimentalno polje na območju Ljubljanskega vodonosnika, kjer bomo pri različnih gojitvenih tehnikah zelenjave sledili snovne tokove dušika v tleh in njihovim morebitnim vplivom na podtalnico. Snovne tokove dušika v sistemu bomo sledili s pomočjo sprememb koncentracije in izotopske sestave dušikovih zvrsti v tleh, v vodotopnem dušiku, koreninskem sistemu, rastlini (list) in podzemni vodi. Izdelali bomo masno in izotopsko bilanco sistema. Kot sledilo bomo uporabili stabilni izotop 15N, ki je popolnoma neškodljiv za okolje, saj v njem nastopa v naravni koncentraciji okrog 0.368at%. Uporaba stabilnih izotopov kot naravnih ali umetnih sledil, ki se dodajajo v obliki spojin obogatenih s težkim izotopom, je najzanesljivejši način za ugotavljanje izvora nitrata in reakcij, ki vplivajo na njegovo izotopsko sestavo. Na izotopsko sestavo dušika v sistemu tla-raztopina-rastlina vpliva mnogo različnih procesov, ki se med seboj prepletajo. Ti spremenijo izotopsko sestavo dušika v predvidljivih, a različnih smereh, zato so potrebna dolgoročna opazovanja večih parametrov, da lahko določimo poti transporta dušika skozi ekosistem. Dodatno bomo z uporabo stabilnih izotopov kisika (18O) in ogljika (13C) ugotavljali izvor napajanja plitkega vodonosnika in glavne biogeokemijske procese, ki potekajo v podtalnicah. S sledilnim poskusom na lizimetru Selniške dobrave želimo raziskati transport nitratov v sistemu nezasičene in zasičene cone vodonosnika in posledice teh interakcij na kakovost podzemnega vodnega vira kot celote. Rezultati sledilnega poskusa se bodo uporabili kot vhodni parametri za modeliranje transportnih procesov vode in nitratnega dušika v nezasičeni in zasičeni coni. Na osnovi podatkov oziroma ocen presežkov dušika v tleh oziroma nenasičeni coni bo izdelan model prenosa nitratov skozi vodonosnik. Kot modelni primer bo obdelan medzrnski vodonosnik Ljubljanskega polja. Posebna pozornost bo posvečena stratifikaciji koncentracij nitratov po profilu vodonosnika, ki jo bomo proučevali z globinsko okoljsko sondo. Ko bodo znani masni tokovi dušika v posameznih delih sistema, bo v povezavi z obstoječim hidravličnim modelom vodonosnika Ljubljanskega polja izdelan kombinirani model, ki bo v nadaljevanju lahko služil tudi za potrebe upravljanja oziroma zaščite vodonosnika. Z modelom bo možno bolj natančno opredeliti, kakšne kmetijske prakse so primerne v posameznih vodovarstvenih območjih. Pričakujemo, da bo model z določenimi prilagoditvami v nadaljevanju lahko služil tudi za oceno razmer na drugih slovenskih vodonosnikih oziroma telesih podzemne vode.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno