Projekti / Programi
Biološke metode za monitoring žarišč živega srebra
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.03.00 |
Naravoslovje |
Biologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B260 |
Biomedicinske vede |
Hidrobiologija, morska biologija, ekologija voda, limnologija |
živo srebro, nabor bioloških metod, žarišča onesnaženja, zgodnje zaznavanje, toksičnost
Raziskovalci (14)
Organizacije (2)
Povzetek
Dolga stoletja rudarjenja so v Idriji pustila močno zvišane vrednosti živega srebra v vseh naravnih okoljih, kar je posledično vplivalo na zdravje ljudi, ekosisteme in okolje nasploh ter omejilo uporabo zemljišč in marikultur. Kot eno največjih pomanjkljivosti za primerno ukrepanje velja v svetu dejstvo, da skupnega dogovora o strategiji meritev živega srebra še ni (ICMGP, UNEP). Stališče Slovenije je, da je nujno potreben razvoj svežnja bioloških, kemijskih in fizikalnih strategij merjenja, ki naj bi omogočile razvoj sistema pravočasnega obveščanja o kritičnosti razmer na območjih, onesnaženih s Hg (MOP).
Temeljni cilj projekta je izdelati nabor bioloških metod za določanje, monitoring in pravočasno opozarjanje na mobilizacijo živega srebra iz že obstoječih ali potencialnih žarišč v vodna okolja, ki ga bomo lahko aplicirali tudi kot način za vrednotenje biodostopnosti živega srebra ter za proučevanje vnosa, spremenljivosti in toksičnosti različnih kemijskih zvrsti Hg v živem svetu.
Za doseganje teh ciljev bomo v projekt vključili integrirane biološke (molekularne, toksikološke, fiziološke, strukturne, populacijske) in kemijske meritve. Kot osnovno orodje načrtovanja eksperimentov za primerjavo metod in nadzor kakovosti bomo uporabili referenčne meritve glede na zvrsti Hg in analizo usmerjenih poskusov mehanizma delovanja.
Zanesljivi znanstveni rezultati na področju raziskav živega srebra so lahko le plod sodelovanja interdisciplinarnega konzorcija raziskovalnih skupin. Naš predlagani projekt združuje štiri skupine, ki že sodelujejo pri razvoju metod (dve med njimi sta partnerici v Centru odličnosti okoljske tehnologije) in ki bodo integrirale biološki in kemijski pristop monitoringa živega srebra.
Med največje izzive in inovacije sodijo: določanje reprezentančnih vrst na terenu, karakterizacija specifičnih odzivov za posamezne vrste na kemijsko (in nekemijsko) induciran stres, nadzor nad variabilnostjo rezultatov izpostavljenosti (zaradi dejavnikov, kot so pH, trdota vode, raztopljeni kisik in Hg speciacija), ter primerni načrti za normalizacijo koncentracij Hg zvrsti na biodostopne deleže in efektivnih koncentracij na standardizirane razmere.
