Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Fitoremediacija sedimentov in drugih kontaminiranih zemljin

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.08.00  Naravoslovje  Varstvo okolja   

Koda Veda Področje
T270  Tehnološke vede  Okoljska tehnologija, nadzor onesnaženja 
Ključne besede
onesnaženost zemljin, sedimentov, čiščenje tal, remediacija, fitoremediacija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (9)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  25097  Iztok Ameršek  Biologija  Tehnični sodelavec  2005 - 2008  206 
2.  16039  dr. Maja Berden Zrimec  Meroslovje  Raziskovalec  2005 - 2008  261 
3.  24454  Barbara Breznik  Biologija  Mladi raziskovalec  2005 - 2007  51 
4.  11790  dr. Tjaša Griessler Bulc  Biologija  Vodja  2005 - 2008  520 
5.  08604  dr. Cvetka Ribarič Lasnik  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2005 - 2006  278 
6.  14877  dr. Alenka Šajn Slak  Varstvo okolja  Raziskovalec  2005 - 2008  129 
7.  09835  Marjana Vrhovšek  Biologija  Raziskovalec  2005 - 2008  90 
8.  16040  dr. Alexis Zrimec  Biologija  Raziskovalec  2005 - 2008  225 
9.  19043  dr. Maja Zupančič Justin  Varstvo okolja  Raziskovalec  2005 - 2008  359 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  1509  Limnos, podjetje za aplikativno ekologijo, d.o.o.  Brezovica pri Ljubljani  5834112  210 
Povzetek
Onesnaženje tal s težko razgradljivimi snovmi je vse evropski problem kot posledica industrializacije, urbanizacije in intenzivnega kmetovanja. V večini primerov onesnaženja s težko razgradljivimi snovmi (težke kovine, fitofarmacevtska sredstva in druga ksenobiotična onesnaževala) so sedimenti končni prejemniki in akumulatorji teh snovi, s tem pa tudi ponovni generatorji za vključevanje v prehranske verige, kar lahko ogroža številne organizme in tudi človeka. Remediacija onesnaženih zemljin je možna s pomočjo fitoremediacije, ki zaradi svoje dolgoročnosti, trajnosti, učinkovitosti ter stroškovne nezahtevnosti in krajinske privlačnosti postaja vse bolj aktualna tako v svetu kot tudi v Sloveniji. Uporabnost te metode se kaže na področju petrokemije, skladišč, razlitja naftnih derivatov in za čiščenje industrijskih in komunalnih odlagališč ter čiščenje pesticidov in gnojil za potrebe kmetijstva. Privzem skozi korenine je predvem odvisen od sposobnosti akumualcije, transpiracije, koncentracije onesnaževal in od vitalnosti same rastline. Metoda se je izkazala kot zelo uporabna tudi za številna manjša področja, zlasti za čiščenje pesticidov in dušikovih snovi. V projektu bomo določili uporabnost fitoremediacijske metode za razstrupljanje specifičnih sedimentov in zemljin, na osnovi laboratorijskih in poljskih poskusov z uporabo različnih testnih rastlin, različnih onesnaževal v sedimentih v različnih pogojih (mikroklima, hidravlika). Izbira posamezne metode fitoremediacije pa ni odvisna le od vrste onesnaževala in onesnaženega medija, temveč tudi od cilja, ki ga želimo doseči. Tipični cilji so: zadrževanje, stabilizacija – ustalitev, sekvestracija – omejitev, asimilacija, redukcija, razstrupljanje, razgradnja in mineralizacija. Za dosego želenega cilja je potrebno izbrati pravo metodo, ob natančnem poznavanju terena, karakteristik tal, hidrologije, klimatskih razmer, analitskih potreb, potreb vzdrževanja, finančnih sredstev in zakonodaje. Če želimo torej s fitoremediacijo preprečevati onesnaževanje, ga moramo najprej biti sposobni ustrezno ugotavljati in slediti. Prav tako moramo biti sposobni relevantno dokazati, da so določeni sanacijski ali preprečevalni ukrepi v smislu varstva okolja dejansko bili uspešni. Rezultati bodo lahko uporabljeni tako pri nadaljnjih sanacijah deponij industrijskih odpadkov kot pri specifičnih onesnaževalcih, kakor tudi pri onesnaženih kmetijskih površinah. Pri zasnovi in organizaciji dela bomo upoštevali vse dosegljive lastne in tuje izkušnje, pridobljene pri dosedanjem prenosu raziskovalnih dosežkov v aplikativno uporabo. Naloga pomeni tudi za vse sofinancerje možnost trajnostne rešitve kontaminiranih območij v smislu zaščite površinskih stoječih in tekočih voda ter podtalnice, kakor tudi preprečevanja nenadzorovanega prehajanja strupenih snovi v prehranjevalne verige.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno