Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Uvajanje kemijsko-termičnih razkuževalnih postopkov pranja bolnišničnih tekstilij

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.14.00  Tehnika  Tekstilstvo in usnjarstvo   

Koda Veda Področje
T470  Tehnološke vede  Tekstilna tehnologija 
Ključne besede
bolnišnične tekstilije, kemijsko-termično, postopek pranja, razkuževanje, ekologija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (2)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  19880  dr. Sabina Fijan  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2005 - 2008  425 
2.  06095  dr. Sonja Šostar - Turk  Tekstilstvo in usnjarstvo  Vodja  2008  843 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0795  Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo  Maribor  5089638010  23.990 
Povzetek
Izsledki mnogih v zadnjih letih opravljenih raziskav potrjujejo, da je vedno več bolnišničnih okužb in da se odpornost mikroorganizmov nenehno povečuje, zato je zelo pomembna ustrezna bolnišnična higiena. Eden izmed morebitnih virov bolnišničnih okužb so neustrezno razkužene tekstilije. Zato je treba raziskati ali so razkuževalni učinki postopkov pranja bolnišničnih tekstilij ustrezni. Na opranih tekstilijah iz bolnišnic ne sme biti povzročiteljev bolezni, saj so njihovi končni uporabniki običajno bolniki z oslabljenim imunskim odzivom in jih je treba zaščititi pred okužbami iz slabo razkuženih tekstilij. Večina slovenskih bolnišničnih pralnic uporablja termične razkuževalne postopke pranja bolnišničnih tekstilij. Za takšne postopke pranja pri visokih temperaturah (90 °C) je poraba energije in vode zelo visoka, poleg tega pa je vedno več bolnišničnih tekstilij iz mešanic poliestra in bombaža, ki ne vzdržijo visokih temperatur pri termičnih razkuževalnih postopkih. Razen tega takšni postopki pranja niso okolju prijazni. Po drugi strani pa se pri nižanju temperature pri postopkih pranja poveča možnost, da patogeni mikroorganizmi preživijo postopek pranja. Zato je nujno treba uvesti nova ustrezna pralna in razkuževalna sredstva, ki imajo ustrezen kemijsko-termični razkuževalni učinek že pri nižji temperaturi. Razkuževalni učinek izbranih postopkov pranja bomo določili tako, da bomo v laboratorijskem pralnem stroju simulirali postopke pranja z uporabo različnih pralnih in razkuževalnih sredstev pri različnih temperaturah in uporabili različne bioindikatorje za določevanje protimikrobnega učinka pranja. Za določevanje protibakterijskega učinka pranja bomo izbrali bakterije Enterococcus faecium, Staphylococcus aureus, Mycobacterium terrae, Enterobacter aerogenes in Pseudomonas aeruginosa. Za določevanje sporocidnega učinka pranja bomo izbrali Bacillus cereus. Za določevanje protiglivičnega učinka pranja bomo izbrali glivo Candida albicans. Za določevanje protivirusnega učinka pranja bomo izbrali ustrezne seve rotavirusov in kalicivirusov in virusov hepatitisa A. Za simuliranje človeških izločkov bomo uporabili znoj, ki ga bomo nanesli skupaj z izbranimi bakterijami, glivami in virusi na bioindikatorske tkanine, da bi simulirali realne pogoje pranja. Po optimiranju v laboratorijskem pralnem stroju, bomo prenesli ustrezen kemijsko-termični razkuževalni postopek pranja v izbrano pralnico bolnišničnih tekstilij in on-site preverili kemijsko-termični razkuževalni učinek pranja. S pomočjo senzorja, razvitega v okviru EU projekta INNOWASH za on-line merjenje temperature, pH, električne prevodnosti in motnosti v procesih plemenitenja tekstilij, bomo merili zgoraj omenjene parametre in redoks potencial z namenom preveriti uporabnost senzorja za vodo iz pralnic in testirati doziranje razkuževalnih sredstev na osnovi aktivnega kisika. S tem bomo preprečili predoziranje razkuževalnih sredstev, kar bi povzročilo poškodbe na tekstilijah in probleme pri likanju. Izvedli bomo tudi meritve parametrov odpadnih vod iz postopkov pranja, da bi raziskali okoljski vpliv odpadne vode kemijsko-termičnih razkuževalnih postopkov pranja. Pri tem bomo izmerili parametre po Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov in naprav za pranje in kemično čiščenje tekstilij (Ur.L. RS, 46/02) (temperatura, pH, neraztopljene snovi, usedljive snovi, prosti klor, celotni dušik, kemijska potreba po kisiku, biokemijska potreba po kisiku, adsorbljivi organski halogenidi, anioinski tenzidi, neioinski tenzidi) in nato primerjali dobljene vrednosti z mejnimi vrednostmi po veljavni uredbi. S to raziskavo bomo uvedli nova, okolju prijaznejša pralna in razkuževalna sredstva in preverili ali istočasno zagotavljajo kemijsko-termični učinek pranja. Na podlagi rezultatov raziskave protimikrobnega učinka postopkov pranja bomo potrdili predvsem nova spoznanja o obstoju bolj odpornih bakterijah in virusih in načinih uspešnega uničevanja le-teh. Poleg tega bomo potrdili...
Pomen za razvoj znanosti
- nova dognanja o prisotnosti rotavirusne RNK v vzorcih odpadne vode po pranju in s tem potrditev nezadostnega razkuževalnega učinka raziskanih postopkov pranja. Prvič objavljena prisotnost rotavirusne RNK na različnih kontrolnih točkah v pralnici bolnišničnih tekstilij in sicer: tehnična oprema, shranjevalne police, transportni vozički, roke osebja, vlažne in zložene tekstilije. Prisotnost rotavirusne RNK na vseh pozitivnih kontrolah po 24 urah (bombažne tekstilije, zlagalna mize, industrijski sušilnik) in s tem potrditev preživetja na različnih površinah v pralnici tekstilij. - nova dognanja o temperaturi in pogojih pranja tekstilij pri kateri mikroorganizmi več ne preživijo postopkov pranja z uporabo različnih sistemov razkuževalnih in pralnih sredstev. In sicer pri raziskanem postopku pranja z uporabo kopelnega razmerja 1:5, časom trajanja postopka pranja 35 min, končni temperaturi pranja 75°C in uporabi 3 mL/L razkuževalnega sredstva peroksiocetne kisline v kombinacji z vodikovim peroksidom, so naslednji mikroorganizmi preživeli izbran postopek pranja pred dosegom temperature pranja 60°C: Enterococcus faecium, Staphylococcus aureus, Enterobacter aerogenes in Pseudomonas aeruginosa, medtem ko noben mikroorganizem ni preživel končano glavno pranje pri 75°C. V tej raziskavi smo tudi dokazali, da izbrane vrste substrata za simuliranje človeških izločkov (svinjska kri, umetni znoj in svinjska mast) niso vplivali na preživetje mikroorganizmov po izbranem postopku pranja. Pri drugem izbranem postopku pranja z uporabo različnih razkuževalnih sredstev (natrijev klorat, peroksiocetna kislina v kombinaciji z vodikovim peroksidom in sam vodikov peroksid), kopelnem razmerju 1:8, času trajanja postopka glavnega pranja 43 min in temperaturi pranja 30°C, smo ugotovili, da je Enterococcus faecium preživel postopek pranja pri dveh razkuževalnih sredstvih in da noben izbran mikroorganizem ni preživel še postopka izpiranja. - nova dognanja o možnosti uporabe ''online'' senzorjev v vzorcih vod v posameznih prekatih pralnih linij z namenom izboljšati učinkovitosti pranja in razkuževanja tekstilij.
Pomen za razvoj Slovenije
- prispevali smo k obogativi slovenske znanosti na področju higiene tekstilij v obliki prispevkov na domačih in mednarodnih konferencah, kjer smo zgoraj opisana teoretična in praktična spoznanja predstavili širši publiki. - prav tako smo rezultate tudi predstavili na strokovnih srečanjih slovenskih vzdrževalcev tekstilij in tako povečali konkurenčnost slovenskih malih in srednje velikih podjetij industrijskega pranja tekstilij.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno