Projekti / Programi
Interakcijsko delovanje naravnih in antropogenih stresnih dejavnikov na razvoj hrasta
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.01.01 |
Biotehnika |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Gozd - gozdarstvo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| B410 |
Biomedicinske vede |
Veda o zemlji, poljedeljska hidrologija |
| B270 |
Biomedicinske vede |
Rastlinska ekologija |
dob, nižinski gozdovi, propadanje, osutost krošnje, kakovost in nivo podtalnice, vodni potencial, Slovenija
Raziskovalci (10)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacij |
| 1. |
02085 |
dr. Franc Batič |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
1997 - 1999 |
814 |
| 2. |
06455 |
mag. Franc Ferlin |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
1997 - 1999 |
116 |
| 3. |
07948 |
dr. Dušan Jurc |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
1997 - 1999 |
669 |
| 4. |
02491 |
dr. Maja Jurc |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
1997 - 1999 |
564 |
| 5. |
17335 |
Nina Rotar |
|
Raziskovalec |
1998 - 1999 |
0 |
| 6. |
17336 |
Matej Rupel |
|
Raziskovalec |
1997 - 1999 |
71 |
| 7. |
10264 |
dr. Primož Simončič |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Vodja |
1999 |
681 |
| 8. |
01268 |
mag. Igor Smolej |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
1997 - 1999 |
143 |
| 9. |
17331 |
Magda Špenko |
|
Raziskovalec |
1997 - 1999 |
3 |
| 10. |
02492 |
Mihej Urbančič |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
1997 - 1999 |
252 |
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacij |
| 1. |
0404 |
Gozdarski inštitut Slovenije |
Ljubljana |
5051673000 |
11.661 |
Povzetek
Obsežen proces propadanja hrastov, ki je značilen za zadnje stoletje, se občasno pojavlja v večini evropskih držav. Obstajajo različne teorije propadanja kot kombinacija različnih dejavnikov; kot primarni dejavniki so abiotski in antropogeni in sekundarni biotski dejavniki.
V obdobju sedemdesetih in osemdesetih let je bil vzrok za propadanje gozdov onesnažen zrak. Današnji primarni vzrok »novodobnega propadanja gozdov«, so znaki zelo podobni kot v primeru onesnaženega zraka vendar pa so geografsko veliko bolj razširjeni.
Na propadanje hrastov verjetno ne vpliva le en dejavnik. Kompleksna interakija med dejavniki je povezana s specifičnim okoljem; glede patogenega vidika je zelo težko izolirati en sam specifični vzrok, ob prisotnem klimatskem stresu, industrijskemu onesnaževanju in preteklih napakah gospodarjenja z gozdovi. Zato je pomembno določiti in ugotoviti poglavitne dejavnike in v vsakem primeru preučiti proces fiziološke oslabitve.
Proces propadanja hrastov v Sloveniji, še posebej doba (Quercus robur L.) je najbolj očiten v nižinskih gozdovih severovzhodne Slovenije. Vzrok tega procesa je najverjetneje bolj suho podnebje, neugodna porazdelitev padavin in hidromelioracije. Prizadeta so predvsem starejša hrastova drevesa, kar potrjujejo rezultati letnih popisov stanja drevja na stalnih raziskovalni ploskvah v gozdnem kompleksu Murska šuma ter po Sloveniji.
V raziskavi želimo preučiti sestoj doba v gozdnem kompleksu Murski šumi v severozahodni Sloveniji. Nujno potrebno je oceniti stopnjo vodnega stresa v povezavi s podtalnico, gozdnimi tlemi in drevjem, ter določiti glavni dejavnik v procesu propadanja drevja. Poleg vode je potrebno izvesti raziskave rastišča, fitopatološke raziskave in preučiti zgodovino gospodarjenja s hrasti na obravnavanem območju.
