Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Interakcijsko delovanje naravnih in antropogenih stresnih dejavnikov na razvoj hrasta

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.01.01  Biotehnika  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Gozd - gozdarstvo 

Koda Veda Področje
B410  Biomedicinske vede  Veda o zemlji, poljedeljska hidrologija 
B270  Biomedicinske vede  Rastlinska ekologija 
Ključne besede
dob, nižinski gozdovi, propadanje, osutost krošnje, kakovost in nivo podtalnice, vodni potencial, Slovenija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (10)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  02085  dr. Franc Batič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  1997 - 1999  817 
2.  06455  mag. Franc Ferlin  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  1997 - 1999  122 
3.  07948  dr. Dušan Jurc  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  1997 - 1999  669 
4.  02491  dr. Maja Jurc  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  1997 - 1999  564 
5.  17335  Nina Rotar    Raziskovalec  1998 - 1999 
6.  17336  Matej Rupel    Raziskovalec  1997 - 1999  72 
7.  10264  dr. Primož Simončič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Vodja  1999  702 
8.  01268  mag. Igor Smolej  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  1997 - 1999  145 
9.  17331  Magda Špenko    Raziskovalec  1997 - 1999 
10.  02492  Mihej Urbančič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  1997 - 1999  252 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0404  Gozdarski inštitut Slovenije  Ljubljana  5051673000  11.870 
Povzetek
Obsežen proces propadanja hrastov, ki je značilen za zadnje stoletje, se občasno pojavlja v večini evropskih držav. Obstajajo različne teorije propadanja kot kombinacija različnih dejavnikov; kot primarni dejavniki so abiotski in antropogeni in sekundarni biotski dejavniki. V obdobju sedemdesetih in osemdesetih let je bil vzrok za propadanje gozdov onesnažen zrak. Današnji primarni vzrok »novodobnega propadanja gozdov«, so znaki zelo podobni kot v primeru onesnaženega zraka vendar pa so geografsko veliko bolj razširjeni. Na propadanje hrastov verjetno ne vpliva le en dejavnik. Kompleksna interakija med dejavniki je povezana s specifičnim okoljem; glede patogenega vidika je zelo težko izolirati en sam specifični vzrok, ob prisotnem klimatskem stresu, industrijskemu onesnaževanju in preteklih napakah gospodarjenja z gozdovi. Zato je pomembno določiti in ugotoviti poglavitne dejavnike in v vsakem primeru preučiti proces fiziološke oslabitve. Proces propadanja hrastov v Sloveniji, še posebej doba (Quercus robur L.) je najbolj očiten v nižinskih gozdovih severovzhodne Slovenije. Vzrok tega procesa je najverjetneje bolj suho podnebje, neugodna porazdelitev padavin in hidromelioracije. Prizadeta so predvsem starejša hrastova drevesa, kar potrjujejo rezultati letnih popisov stanja drevja na stalnih raziskovalni ploskvah v gozdnem kompleksu Murska šuma ter po Sloveniji. V raziskavi želimo preučiti sestoj doba v gozdnem kompleksu Murski šumi v severozahodni Sloveniji. Nujno potrebno je oceniti stopnjo vodnega stresa v povezavi s podtalnico, gozdnimi tlemi in drevjem, ter določiti glavni dejavnik v procesu propadanja drevja. Poleg vode je potrebno izvesti raziskave rastišča, fitopatološke raziskave in preučiti zgodovino gospodarjenja s hrasti na obravnavanem območju.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno