Projekti / Programi
Lahke kriptografske storitve za upravljanje varnosti, zasebnosti in zaupanja - LaKS
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.07.05 |
Tehnika |
Računalništvo in informatika |
Informacijski sistemi - programska oprema |
| Koda |
Veda |
Področje |
| T120 |
Tehnološke vede |
Sistemsko inženirstvo, računalniška tehnologija |
lahke kriptografske storitve, optimizacije, računalniška okolja z omejenimi resursi, varnost, zasebnost, zaupanje, upravljanje identitete
Raziskovalci (10)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
03302 |
dr. Viktor Avbelj |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
203 |
| 2. |
04967 |
dr. Andrej Brodnik |
Računalniško intenzivne metode in aplikacije |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
449 |
| 3. |
09454 |
dr. Monika Kapus Kolar |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
174 |
| 4. |
29005 |
Andrej Kramar |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2007 |
1 |
| 5. |
12765 |
dr. Roman Novak |
Telekomunikacije |
Vodja |
2008 - 2009 |
143 |
| 6. |
01938 |
dr. Nikola Pavešič |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
657 |
| 7. |
30364 |
Iztok Starc |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2008 - 2009 |
14 |
| 8. |
11077 |
dr. Denis Trček |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
323 |
| 9. |
06875 |
dr. Roman Trobec |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
469 |
| 10. |
19236 |
dr. Janez Žibert |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
271 |
Organizacije (4)
Povzetek
Danes se kaže, da zaupanje uporabnikov v globalno omrežje in njegove storitve ni na takem nivoju, ki bi omogočal še širšo in intenzivnejšo uporabo sodobnih e-storitev. To dejstvo je spoznala tudi Komisija EU in po navedbah komisionarke V. Reding EU načrtuje še bolj intenzivne raziskave na tem področju. To je nujno, da preprečimo rastoče število vdorov v sisteme, obseg neželene pošte, kraje identitet, zanesljivo delovanje sistemov, itd.
Odgovor na gornje probleme so IT storitve, naravnane na varnost, zasebnost in podporo zaupanja. In tu nastopi prvi problem. Čeprav so ti pojmi v tesni medsebojni povezavi, se nanašajo na različne stvari. V grobem se same varnostne storitve nanašajo na tehnološke rešitve. Na drugi strani pa imamo zasebnost in zaupanje, ki sta kategoriji, ki sta v tesni povezavi z uporabnikom in zahtevata ustrezno obravnavo, ki temelji na ustreznih tehnikah modeliranja uporabnika in njegove podpore. Temu trenutno v praksi večinoma ni tako.
Drug problem pa je, da so zmagujoča in vse bolj prevladujoča paradigma porazdeljenega računalništva spletne storitve. To so kompleksne tehnologije z velikimi zahtevami po resursih v smislu procesorske moči, spomina, energetske porabe in pasovne širine za komunikacijo. Na drugi strani pa smo soočeni s trendom mobilnih in brezžičnih komunikacij, kjer imajo naprave zelo omejene resurse – tipični predstavniki so pametne kartice, vezja RFID in mnoge vrste vgrajenih sistemov.
Tako je cilj projekta premostiti gornji razkorak z razvojem lahkih storitev in metod za optimizacijo obstoječih storitev za zagotavljanje varnosti, zasebnost in podporo zaupanja. Nadalje je potrebno jasno razločevanje tako v semantičnem kot implementacijskem pogledu med omenjenimi kategorijami, to je varnostjo na eni strani in zasebnostjo ter upravljanjem zaupanja na drugi. Razvite bodo ustrezne metodologije za podporo zaupanja, ki bodo temeljile na ustreznem modeliranju uporabnika in njegovi podpori, kajti to je vse bolj ključno. Razlog je enostaven – varnost v informacijskih sistemih ni samo tehnologija, ampak tudi (in predvsem) ljudje.
Pomen za razvoj znanosti
Pomen projekta za razvoj znanosti je sledeč:
Razvoj metodologije za kvantitativno vrednotenje »lahkosti« kriptografskih protokolov, ki pa je nato pripeljala do dodatnega preboja z metodologijo za kvantitativno obvladovanje tveganj v informacijskih sistemih (glej Computer Journal, Oxford Uni-Press). Tu orjemo ledino in to delo nas je pripeljalo v en konzorcij za prijavo projekta 7 OP EU.
Drug pomemben prispevek pa je nova metodologija za obvladovanje zaupanja, imenovana kvalitativna algebra. Ta formalizem pravzaprav izhaja s področja psihologije in je komplementaren k pristopom, ki temeljijo na racionalnih igralcih (npr. Dempster-Shaferjeva teorija evidence in teorija iger). Kvalitativna algebra omogoča modeliranje uporabnikov in njihovo podporo v okoljih vseprisotnega računalništva (pa tudi širše) izhajajoč iz lingvistično-izkustvenih osnov, ki služijo kot temelj za določanje obnašanja agentov in sprejemanje odločitev. Tudi ta metodologija je že bila objavljena v reviji SCI (glej Mathematical & Computer Modeling, Elsevier, 2008).
Pomen za razvoj Slovenije
Na osnovi opravljenega raziskovalnega dela v okviru projektu LaKS smo bili vabljeni v programske odbore mnogih mednarodnih znanstvenih konferenc (IEEE WSSP 09, Los Angeles, ACM Workshop on Secure Web Services 09, Chicago,…). Dobili smo dve vabili za uvodni vabljeni predavanji na mednarodnih znanstvenih konferencah AIC'08 in AIC'09. Nadalje smo bili povabljeni v dva konzorcija za projekte v okviru EU in na eni od prijav tudi uspeli (projekt SEMPOC). To pomeni, da smo iz evropskih sredstev financirali in zaposlili nove raziskovalce, ki bodo opravljali delo, relevantno za EU in tudi Slovenijo (na področju varovanja kritičnih infrastruktur). Dobili smo tudi nagrado za najboljši članek na konferenci IARIA ICONS 2009 .
Sami rezultati, ki so dosegljivi v COBISS-u potrjujejo, da opravljene raziskave ustrezno promovirajo Slovenijo v evropskem in svetovnem prostoru. Imajo pa tudi neposredne pozitivne finančne učinke za Slovenijo samo, saj izobražujemo naše ljudi na področju naprednih raziskav, ki so za to delo 70% plačani iz sredstev EU (ob nekoliko drugačni sistemski ureditvi v Sloveniji bi bili sposobni akumulirati še več denarja iz EU).
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
