Projekti / Programi
Gospodarski vplivi na politične prelome na Slovenskem od predmarčne dobe do osamosvojitve 1991
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
Slovenija, Habsburška monarhija, Jugoslavija, Srednja Evropa,19. stoletje, 20. stoletje, politična zgodovina, gospodarska zgodovina, demokracija, avtoritarizem, demokratizacija, ekonomske krize
Raziskovalci (6)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
06406 |
dr. Zdenko Čepič |
Zgodovinopisje |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
444 |
| 2. |
00840 |
dr. Aleš Gabrič |
Zgodovinopisje |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
864 |
| 3. |
16350 |
dr. Andrej Pančur |
Zgodovinopisje |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
257 |
| 4. |
15635 |
dr. Mateja Režek |
Zgodovinopisje |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
184 |
| 5. |
00386 |
dr. Franc Rozman |
Zgodovinopisje |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
632 |
| 6. |
07574 |
dr. Peter Vodopivec |
Zgodovinopisje |
Vodja |
2007 - 2009 |
830 |
Organizacije (4)
Povzetek
Izhodišče predlaganega raziskovalnega projekta je teza, da so imele krizne razmere v gospodarstvu velik vpliv na demokratične politične prelome, vendar razlogi za demokratične politične prehode nikoli niso bili samo gospodarski. Zato bo projektna skupina raziskala problem dejanskega vpliva gospodarstva na politične prelome. Kronološki okvir raziskave bo gospodarska kriza pred marčno revolucijo leta 1848 in slovenska osamosvojitev leta 1991. Projektna skupina bo zastavljeni problem raziskala v okviru devetih vsebinskih sklopov, od katerega bo vsak od njih predstavljal skrbno izbrani primer iz slovenske zgodovine. V okviru teh vsebinskih sklopov bodo izvajalci po eni strani identificirali, analizirali in interpretirali različne dejavnike, zaradi katerih je lahko prišlo do demokratizacije, po drugi strani pa bodo raziskali, zakaj nekateri demokratični prehodi niso bili uspešni in kateri dejavniki so omogočili uveljavitev avtoritarizma. Hkrati bodo izvajalci gospodarske dejavnike primerjali z ostalimi družbenimi, zunanje in notranjepolitičnimi, kulturnimi in idejnimi dejavniki, ki so vplivali na politične prelome. Pri tem bodo izvajalci raziskovalne primere iz slovenske zgodovine po eni strani umestili v širši raziskovalni sklop Habsburške monarhije ter prve in druge Jugoslavije, po drugi strani pa bodo zgodovino tega prostora primerjali s širšo evropsko in svetovno zgodovino. S pomočjo tako zastavljene komparativne raziskave različnih dejavnikov iz različnih zgodovinskih obdobjih in v različnih zgodovinskih okoliščinah bo raziskovalni projekt pojasnil dejanski vpliv gospodarstva na demokratične in nedemokratične politične prelome na Slovenskem. S tem bo pojasnjen vpliv gospodarstva na razvoj slovenskih demokratičnih tradicij.
Pomen za razvoj znanosti
Vprašanje o odnosu med gospodarstvom in politiko ter o vplivu gospodarskih sprememb na politične procese je v zgodovinopisju v Evropi in v svetu že obsežneje tematizirano, toda v slovenskem zgodovinopisju mu zaenkrat še nismo posvečali večje pozornosti. Po dolga leta v Jugoslaviji in Sloveniji veljavnem, domnevno marksističnem vzorcu naj bi sicer veljalo, da spremembe v gospodarstvu neizogibno povzročajo spremembe v družbi in politiki, a vendar hkrati že nekaj časa vemo tudi, da vplivi, kar zadeva gospodarstvo, družbo in politiko še zdaleč niso enosmerni in so razmerja med gospodarskim družbenim in političnim mnogo bolj zapletena. Opravljena raziskava je prva te vrste v slovenskem zgodovinopisju in prepričljivo potrjuje spoznanje, da gospodarskih vplivov na družbene in politične procese ne kaže posploševati. Gospodarske krize so nedvomno lahko eden vzrokov za zaostrovanje družbenih in političnih razmerij, vendar zvečine nikakor niso edini dejavnik, ki povzroča in poglablja politična nasprotja.Prelomne politične posledice gospodarsko kriznih razmer so bile (in so) v različnih zgodovinskih obdobjih različne, saj so enkrat pospeševale (oz. pospešujejo) demokratizacijske procese, drugič pa so jih zopet zavirale (oz. jih zavirajo). Raziskava bo tako, ko bo v celoti objavljena, spodbudila k nadaljnjemu zgodovinopisnemu raziskovanju povezanosti gospodarstva, družbe in politike v preteklosti, hkrati pa tudi k povečanemu zanimanju za družbeno in gospodarsko zgodovinska vprašanja, ki jim slovensko zgodovinopisje še vedno ne namenja zadostne pozornosti. Raziskava hkrati po našem mnenju pomeni izviren prispevek k razumevanju jugoslovanske krize v osemdesetih letih, saj nazorno opozarja, da vzroki zanjo nikakor niso bili le gospodarski in nacionalni, temveč v prvi vrsti politični in ideološki.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskava o preteklih razmerjih med gospodarstvom, družbo in politiko ima po našem mnenju nesporen aktualno političen pomen, saj na eni strani nedvoumno razkriva, da ta nikakor niso enoznačna, na drugi pa tudi, da so bili v zadnjih sto petdesetih letih generator družbenih in političnih kriz zvečine predvsem družbeni in politični odnosi in ne kritične gospodarske razmere. Gospodarske krize imajo lahko seveda pri tem različne politične učinke: če so v mnogih primerih v preteklosti res pospeševale procese demokratizacije in politične konsodlidacije, so v primeru dveh največjih gospodarskih kriz v zadnjem stoletju in po (leta 1873 in leta 1929) okrepile konservativne težnje in zavrle procese liberalizacije in družbeno-političnega odpiranja. Kot razkriva opravljena raziskava in kot kažejo tudi podobne raziskave drugod, so bile politične posledice kriznih gospodarskih tokov v preteklosti zvečine bolj odvisne od politične stabilnosti in ugleda političnih ustanov v konkretnem okolju, kot od gospodarskih razmer in gospodarskih zaostritev. To pa bi bilo vsekakor lahko tudi koristno sporočilo za Slovenijo.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
