Projekti / Programi
Temeljne usmeritve komunistične partije v Sloveniji v izrazitem boljševiškem obdobju (Od obnove partije do Kominforma)
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H271 |
Humanistične vede |
Politična zgodovina |
| H250 |
Humanistične vede |
Sodobna zgodovina (od leta 1914) |
Komunizem, Politična zgodovina, Jugoslavija, Druga svetovna vojna, Kominform, Kominterna
Raziskovalci (7)
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0501 |
Inštitut za novejšo zgodovino |
Ljubljana |
5057116000 |
5.244 |
Povzetek
Raziskovalni projekt »Temeljne usmeritve komunistične partije v Sloveniji v izrazitem boljševiškem obdobju«, je projekt, ki je utemeljen na dveh ciljnih usmeritvah. Raziskal naj bi še neobdelane teme iz zgodovine komunistične partije v Sloveniji v tridesetih in štiridesetih letih 20. stoletja. Drugi cilj je povezano, vsebinsko in kronološko, zajeti temeljne značilnosti partijske ideologije in politike, metod delovanja partije, ideološko motivirano nasilje in jih povezati v sklenjen prikaz glavnih črt razvoja politike, ki jo je izvajala KP od svojega poenotenja v tridesetih do konca štiridesetih let. Slednje je nujno potrebno, saj delovanje KP v Sloveniji zgodovinopisno obdelujejo le fragmentarni, problemsko ali časovno omejeni zaključeni teksti, medtem ko celote v zgodovinopisni literaturi nimamo. Še manj pa imamo tovrstno zgodovino napisano na sodoben, neideološki in historično natančen način. Znano je, da je komunistična partija med vojno vodila odporniško gibanje v okviru OF, po vojni pa celotno državo. Zato je tema centralnega pomena za slovensko zgodovinopisje, ko govorimo o zgodovini 20. stoletja. Pomembna pa je tudi za širšo slovensko javnost, saj so problemi, ki jih odpira, velikokrat parcialno in neadekvatno obravnavani; odsotnost tovrstne raziskave pa je čutiti tudi v pedagoškem procesu, zlasti na univerzah.
Neobdelane teme, ki jih namerava projekt načeti, so na primer notranje-partijska organizacija in disciplina, poenotenje partijske 'linije', frakcijski boji in njihovi udeleženci, vpliv teh frakcijskih bojev na razvoj politike komunistične partije med drugo svetovno vojno in na obračunavanje z drugače mislečimi znotraj KP in z opozicijo po drugi svetovni vojni. Druga tovrstna tema je odnos do nacionalnega vprašanja v tridesetih letih, med vojno in neposredno po njej, in nadalje vprašanje odnosa, idejnega in organizacijskega, do Kominterne in izvajanje direktiv Kominterne, pa vprašanje na ideologiji temelječega nasilja partije v času ključnih prelomov – konec tridesetih, med drugo svetovno vojno in po njej, vprašanje graditve ti. ljudske demokracije po vojni ter vsebinska podobnost stalinističnih sistemov v Evropi v tem času.
Raziskovalci, ki bodo v projektu sodelovali, so se s posameznimi vprašanji že srečevali, jih parcialno obdelovali in ugotovili, da slovenskemu zgodovinopisju primanjkuje predvsem celovit prikaz te problematike. Postavili so osnovno hipotezo, da je v obravnavanem obdobju partijska politika in ideologija, nastala po vzoru edine takrat uspešno izpeljane revolucije v Evropi – ruske oktobrske revolucije – in po navodilih Kominterne, v svojem bistvu, t.j. temeljnih opredelitvah, ves čas enaka. Času in razmeram se je prilagajala le partijska taktika.
Pomen za razvoj znanosti
Izvajanje tega projekta pomeni temeljno zgodovinsko raziskavo, ki se ukvarja z analizo bistvenih opredelitev in metod dela komunistične partije na Slovenskem v odločilnem obdobju 30. in 40. let dvajsetega stoletja. Znano je, da je komunistična partija vodila tako odporniško gibanje med drugo svetovno vojno kakor tudi celotno jugoslovansko državo po vojni. Iztega izhaja, da je identifikacija načel in metod, po katerih je delovala, eno od osrednjih zgodovinskih vprašanj za zgodovino Slovencev in tudi za zgodovino srednje in jugovzhodne Evrope v 20. stoletju.
Dosedanje slovensko zgodovinopisje, ki je proučevalo predzgodovino prihoda partije na oblast, je določene vidike tega procesa puščalo ob strani ali pa jim je namenjalo premalo pozornosti. V tem smislu rezultati projekta pomenijo zapolnjevanje nekaterih praznin, hkrati pa zaradi vzročno-posledične povezanosti omogočajo tudi bolj temeljito osvetljevanje drugih sočasnih zgodovinskih procesov. Zato so doseženi rezultati tega projekta zelo koristni za zgodovinsko vedo samo, obenem pa tudi za širšo javnost.
Kar zadeva konketne vidike tega procesa, je treba najprej omeniti dejstvo, da je tudi komunistično gibanje še pred revolucionarnim prevzemom oblasti podrobno opredelilo svoj odnos do slovenskega nacionalnega vprašanja, v 30. letih tudi z obsežnimi teoretskimi analizami, ki doslej v zgodovinopisnih raziskavah še niso bile v celoti ovrednotene. Raziskovalni projekt je ta manko zapolnil, saj je poleg dolga desetletja favoriziranega Kardeljevega dela "Razvoj slovenskega narodnega vprašanja" iz leta 1939 opozoril tudi na pomen prezrte študije Dragotina Gustinčiča "Das nationale Problem der Slowenen" iz leta 1933. S tem je zgodovinopisje opazno razširilo poglede na dinamiko slovenskih narodno-emancipacijskih prizadevanj v 20. stoletju.
Z vidika poznejšega prevzema oblasti se delovanje Komunistične partije Slovenije tako vzpostavlja kot eden od osrednjih predmetov obravnave tudi siceršnje zgodovine Slovencev sredi 20. stoletja. V okviru projekta so bile tako obdelane nove tematike in s tem posredovana nova znanja oziroma sintetizirana že predhodna znanja. Gre za organizacijsko vprašanje partije, za partijsko disciplino, za frakcijske boje, za ideološko pogojeno uporabo nasilja, za vprašanje taktike, za instrumentalizacijo odpora proti okupatorju v revolucionarne namene ipd. Raziskava je problematiko razčlenjevala v kontekstu dogajanja v Komunistični partiji Jugoslavije in Kominterni, zato pomeni tudi pomemben prispevek k poznavanju komunističnega gibanja v Evropi.
Vsi omenjeni procesi v zvezi z delovanjem partije, tako pred 2. svetovno vojno, med njo kot tudi takoj po njej, so v marsičem opredelili ne le naravo socialistične ureditve v povojni Sloveniji, temveč so se deli tako postavljenega sistema nadaljevali tudi v naslednja obdobja. Ker so tako zastavljeni elementi ostali v veljavi pravzaprav do konca tega zgodovinskega procesa, je njihovo temeljito raziskovanje vsekakor znaten prispevek k zgodovinski stroki in kot tak k razvoju znanosti.
V celoti bodo tako rezultati raziskav, opravljenih v okviru projekta, pomembno prispevali k znanstveni analizi sodobne slovenske zgodovine. V dosedanje vedenje bodo vnesli nova spoznanja in s tem zapolnili že omenjene sive lise. K razvoju zgodovinske znanosti bodo prispevali tudi uporabljeni sodobnejši metodološki pristopi.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati raziskav, ki na novo osvetljujejo eno izmed ključnih obdobij slovenske zgodovine v 20. stoletju, imajo in bodo imeli pomembno vlogo pri oblikovanju širše zgodovinske zavesti. Dogajanje v obravnavanem obdobju je zapustilo globoke rane v materialni in duhovni zapuščini tako celotnega naroda kot tudi posameznikov, ki se v veliki meri prenašajo na mlajše generacije. Deloma se to nanaša tudi na naše zamejstvo oziroma bližnje sosedstvo. Temu ustrezajoč je zato seveda interes po poglobljenem spoznavanju tega obdobja.
Izsledki raziskav bodo brez dvoma uporabni pri pedagoškem delu na vseh stopnjah izobraževanja. Načrt za raziskovanje temeljnih opredelitev slovenske in jugoslovanske komunistične partije je delno nastal tudi na podlagi izkušnje nekaterih članov projektne skupine pri delu s študenti univerz v Ljubljani in Mariboru. Izkazalo se je namreč, da študenti, ki študirajo zgodovino komunistične partije pri nas, uporabljajo zelo zastarelo in ideološko pogojeno literaturo. Zato bodo objavljeni in tudi še neobjavljeni rezultati projekta koristni v pedagoškem procesu, predvsem pri študiju zgodovine, hkrati pa uporabni pri pisanju novih učbenikov.
Kar zadeva konkretne vidike je treba med drugim izpostaviti dejstvo, da rezultati projekta opazno prispevajo k boljšemu poznavanju slovenske zgodovinske izkušnje, kar zadeva prizadevanja za enakopraven in suveren položaj v okviru jugoslovanske države. V ta kontekst se vključuje tudi poznavanje revolucionarnega federalističnega nacionalnega programa slovenskih komunistov v času med obema vojnama, saj je komunistična partija zagovarjala vzpostavitev samostojne in neodvisne Slovenije ter njeno svobodno odločanje kar zadeva oblike in načine državno-pravnega povezovanja z drugimi narodi.
Tudi sicer so vprašanja, ki zadevajo vlogo komunistične partije v zgodovini slovenskega naroda, še vedno živo prisotna v široki javnosti. Ob tem se politika in druga strokovna javnost vedno zateka k odgovoru, da mora pojasnila o tem podati predvsem stroka, t.j. zgodovinopisje. To se poskuša storiti prav s podobnimi projekti in tako tudi s tem projektom. Zato bodo rezultati raziskave, ki govore o siceršnji totalitarnosti komunistične stranke in o občutljivem vprašanju kršenja etičnih norm, lahko prispevali k celovitejšemu pojasnjevanju zgodovinskih procesov vsaj v njihovih bistvenih segmentih. Znanstvena razčlemba teh vidikov pa je oziroma naj bi bila povezana z oblikovanjem zgodovinske in posledično humanistične zavesti in drže posameznika in družbe na Slovenskem, danes in v prihodnje.
Širši družbeni pomen izsledkov raziskave se bo pokazal v pomembnem prispevku k ohranjanju kulturne dediščine, katere sestavni del je tudi kolektivni spomin na travmatično narodovo izkušnjo, npr. med 2. svetovno vojno. Rezultati bodo prispevali tudi k dezideologizaciji slovenske družbe in bodo predstavljali pomemben korak k uravnoteženemu pogledu na preteklost. Ta je tudi eden od temeljev za pozitivno komunikacijo glede nacionalnih prioritet v prihodnosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
