Projekti / Programi
Sredozemska Slovenija kot stičišče evropske zgodovine
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H003 |
Humanistične vede |
Zgodovina in umetnost |
zgodovina, sredozemska Slovenija, meja, obmejnost, zgodovinska demografija, gospodarska zgodovina, socialna zgodovina, identitete, elite, mesta, podeželje, digitalizacija kulturne dediščine
Raziskovalci (9)
Organizacije (1)
Povzetek
Projekt »Sredozemska Slovenija kot stičišče evropske zgodovine« v prvi vrsti izpostavlja stičnost, obmejnost in interaktivnost slovenskega sredozemskega prostora, te njegove lastnosti pa postavlja na središčno pozicijo tudi skozi historiografski pogled. Osrednja pozornost je namreč posvečena prav opazovanju srečevanja, prekrivanja in prepletanja različnih političnih, gospodarskih in kulturnih svetov, miselno-idejnih tokov, družbenih oblik in praks, ki se srečujejo v tem prostoru ter primerjanju le-teh s sredozemskimi. Umeščanje zgodovine slovenskega sredozemskega prostora v evropski historiografski okvir temelji zlasti na aplikaciji metodološkega aparata, ki je v evropskem in svetovnem zgodovinopisju že uveljavljen, s čimer želimo študije tega prostora postaviti ob bok svetovnim, vključno z uporabo informacijske tehnologije za zbiranje podatkovnih baz in njihovo obdelavo.. Gre za pristope, kot so »makro« pogled na družbene in gospodarske strukture in na »obdobja dolgega trajanja« na eni, ter »mikro« pogled na subjektivni svet in zgodovino posameznikov na drugi strani, obenem pa za komparativni pristop tudi v evropskem kontekstu ter druge sodobne (tako kvantitativne kot kvalitativne) interpretacijske pristope. V vsebinskem smislu bo projekt vključeval obravnavanje narave gospodarskih in družbenih stikov in vezi primorske Slovenije kot sredozemskega prostora, družbeno-gospodarsko dogajanje in njegove učinke v tem prostoru, primerjavo kazenskih sistemov v luči funkcije kaznovalnega sistema in percepcij prava v družbi, demografska (zlasti migracijska) gibanja tako na strukturni ravni, kot tudi z vidika obnašanja posameznika in majhnih skupin, socialne vidike obmejnosti, oblikovanje narodnih identitet in nacionalna gibanja, multikulturnost primorskih mest in slovansko vzajemnost, sodelovanja med političnimi, gospodarskimi in kulturnimi elitami raznih slovanskih skupnosti na območju Trsta in Primorja, vlogo duhovščine ter cerkvene, politične in kulturniške elite v tem prostoru, vpliv meje na življenje ljudi obmejnega območja, na oblikovanje in spreminjanje etnične podobe ozemelj in tudi vpliv spremembe meja na identitete ter družbeno in zasebno življenje primorskega "malega človeka". Vsi ti procesi in pojavi bodo opazovani v luči značilnih dinamik konteksta, v katerega so vpeti, obenem pa bo njihova sredozemska specifičnost – posebej preko primerjave s srednjeevropskim – umeščena v evropsko družbeno-zgodovinsko dogajanje.
Pomen za razvoj znanosti
Pomen rezultatov projekta za razvoj znanosti je v vključevanju slovenske zgodovine v sklop evropske zgodovine, v uporabi sodobnih metodoloških prijemov in izpopolnitvi metodološkega instrumentarija, nadgrajevanju in nadaljnjem razvoju že zastavljenih temeljnih raziskovalnih področij ter v apliciranju novih tehnologij v slovenskem prostoru tudi na področju preučevanja zgodovine ter nesnovne in snovne kulturne dediščine.
Pomen projekta za znanost je tudi v prispevku novih vsebinskih znanstvenih spoznanj na področjih, kot so:
- analiza kmečke ekonomije in družbe, neagrarnih dejavnosti in mobilnosti kmečkega prebivalstva na primorskem podeželju ter njihovega vpliva na oblikovanje kulturne krajine;
- izdelava demografskih kazalcev, modelov in umestitev v evropsko zgodovino prebivalstva;
- prikaz gospodarskih specifik obalnih mest z vidika obmejnosti in obmorske lege;
- analiza habsburških in beneških kazenskih sistemov, ki bo vključevala ključne stične točke, kot sta funkcija kaznovalnega sistema in percepcija prava v družbi;
- mehanizmi oblikovanja in menjave elit s spremembami oblasti in identitet ter slovanska
vzajemnost na Primorskem;
- vloga primorskih elit pri oblikovanju slovenske narodne identitete in nacije;
- odnos cerkve do nacionalnih gibanj, elit ter političnih struj in oblasti na Primorskem;
- prikaz socialnih vidikov obmejnosti in vpliva meje na vsakdanje življenje ljudi, njihove življenjske strategije in vpliva spreminjajočih se meja na preoblikovanje etnične podobe obravnavanega prostora.
V raziskave so vključene tudi izkušnje malega človeka preko raziskovalnih metod, ki bodo za novoveško obdobje temeljile na sodnih aktih in dokumentih posameznikov, kot so prošnje, dnevniki, računske knjižice idr., ki pričajo o osebnem občutenju družbenega življenja, hkrati pa poročajo o pojmovnem in vrednostnem svetu neke družbe ter kulturnih praksah. V ta namen bomo pristopili tudi k zbiranju pričevanj in spominov na polpreteklo zgodovino s pomočjo metodologije ustne zgodovine, kar pomembno dopolnjuje razumevanje preteklosti.
Še posebej gre izpostaviti delo članov projektne skupine pri vnašanju novih, trans-nacionalnih pogledov na stroko, ki postajajo v mednarodni zgodovinopisni stroki vedno bolj aktualni (mejne študije, zgodovina regij, primerjalna zgodovina, zgodovina večetničnih prostorov itd.).
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati projekta vsebinsko dopolnjujejo in metodološko bogatijo slovensko zgodovinsko znanost ter s tem omogočajo boljše vključevanje in kontekstualizacijo slovenske zgodovine v širšo, evropsko historiografsko polje.
Primorska Slovenija je pomembna za zgodovinsko raziskovanje tako v nacionalnem kakor v evropskem merilu, saj so se na tem prostoru skozi stoletja stikali in prepletali politični, gospodarski in kulturni tokovi, ki so značilni za Sredozemlje in Srednjo Evropo, pa tudi za slovenski, italijanski, nemški, južnoslovanski in osmanski svet. Obenem prostor predstavlja ločnico in povezavo med Vzhodno in Zahodno Evropo in je bil v zgodovini pogosto prizorišče etnične, nacionalne in ideološke konfrontacije. Primorska Slovenija leži prav na križišču vseh teh elementov, obenem pa je bila in je slovensko okno v Sredozemlje. Njena kulturna in zgodovinska dediščina je odločilnega pomena za celovito razumevanje slovenske zgodovine in kulture analizirane regije, saj se delno razlikuje od zaledne, obenem pa jo dopolnjuje, vendar ni bila vselej dovolj vgrajena v slovensko nacionalno zavest in samopodobo.
Raziskovalni projekt je prispeval k vključitvi sredozemskih tematik v slovensko zgodovinopisje. V ta namen se je v okviru projekta raziskalo problemske sklope, ki dopolnjujejo agendo slovenskega zgodovinopisja prav s sredozemskimi specifikami. Raziskovalni projekt je pomemben za odkrivanje novih znanstvenih spoznanj in temeljnih znanstvenih zakonitosti. Analitično in sintetično so obdelani vplivi, intenzivnost, vzročnost in pogojenost določenih družbeno-kulturnih premikov na obravnavanem ozemlju, projekt pa z umestitvijo obravnavanega v splošne družbene in zgodovinske dogodke prispeval k razumevanju zakonitosti tega temeljnega raziskovalnega področja in s tem hkrati prispeval k razvoju slovenske znanstvene terminologije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
