Projekti / Programi
Umetnostna dediščina koprske škofije v poznem srednjem in zgodnjem novem veku
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.09.00 |
Humanistika |
Umetnostna zgodovina |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H310 |
Humanistične vede |
Umetnostna zgodovina |
umetnostna zgodovina, pozna gotika, evropski zgodnji novi vek , renesansa, barok, arhitektura, kiparstvo, kulturna dediščina, dediščina antike, kulturna zgodovina, ikonografija, naročniki in umetniki, slovenska umetnost, beneska umetnost, cerkve, javne in zasebne stavbe
Raziskovalci (5)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
15861 |
dr. Matej Klemenčič |
Umetnostna zgodovina |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
395 |
| 2. |
23175 |
dr. Stanko Kokole |
Umetnostna zgodovina |
Vodja |
2007 - 2009 |
133 |
| 3. |
06447 |
dr. Samo Štefanac |
Umetnostna zgodovina |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
327 |
| 4. |
21752 |
dr. Tomislav Vignjević |
Umetnostna zgodovina |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
524 |
| 5. |
14563 |
dr. Alenka Vodnik |
Umetnostna zgodovina |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
42 |
Organizacije (2)
Povzetek
Tiste raziskave umetnostne preteklosti severnojadranskega prostora, ki so bile doslej prvenstveno posvečene vlogi cerkvenih in posvetnih naročnikov, so se povečini osredotočale na Benetke. Pričujoči projekt se bo zato posvetil trem manjšim obalnim mestom, ki danes sodijo v okvir primorske Slovenije: Koper, Izolo in Piran skupaj z njihovim celinskim zaledjem na istrskem polotoku pa tudi bližnjimi kraji kraške planote. Temeljni cilj projekta je preučiti različne vrste umetnostnih nalog z vidika naročnistva v kontekstu politično, gospodarsko in zlasti civilizacijsko pogojene kulturne raznolikosti, ki jo na tem prehodnem območju jasno odraža značilni kontrast med estetskimi normami mestnega prebivalstva in likovnim okusom celinskega podeželja. Upostevajoč tako pisne kot snovne vire, bo raziskovalna skupina sistematično preučila in predstavila mecensko vlogo najvidnejših koprskih škofov in beneških podestatov, obenem pa se bo posvetila tudi številnim arhitekturnim spomenikom, kiparskim in slikarskim delom, ki so jih naročili zaslužni zastopniki nižje duhovščine, cerkvenih redov in bratovščin ter nenazadnje tudi vplivni laiki, še posebno iz vrst koprskega, izolskega in piranskega plemstva. Sočasno bo potekala tudi poglobljena analiza številnih, slogovno in ikonografsko posebno pričevalnih, spomenikov stenskega slikarstva, ki obetajo nova spoznanja o večznačnemu dialogu med preprostim poznosrednjeveškim gledalcem in sakralnimi podobami namenjenimi ljudski pobožnosti. Projekt želi tako prispevati k boljšemu razumevanju dinamičnega prepletanja med italijanskimi (oziroma “italianizirajočimi”) in prekoalpskimi (se zlasti srednjeevropskimi) umetnostnimi pojavi in pobudami v obdobju od ok. 1350 do ok. 1750; predvideni raziskovalni rezultati pa bodo nenazadnje pripomogli tudi k reševanju nekaterih perečih metodoloških vprašanj, ki si jih danes zastavlja umetnostnozgodovinska veda.
Pomen za razvoj znanosti
Sodelavci projekta »Umetnostna dediščina koprske škofije v poznem srednjem in zgodnjem novem veku« so znanstveno osvetlili več doslej slabo poznanih segmentov tako urbane kot tudi ruralne umetnostne dediščine iz obdobij gotike, renesanse in baroka na Istrskem polotoku v njegovi soseščini. Zahvaljujoč obilici primarnih virov in vse bolj jasno profilirani raznolikosti spomeniškega fonda na obalah zgornjega Jadrana so vse samostojne študije posameznih članov raziskovalne skupine s pomembnimi novimi spoznanji obogatile razumevanje tako njegovega mediteranskega kot tudi srednjeevropskega konteksta. To razločno izpričujejo rezultati, ki so bili predstavljeni mednarodni strokovni javnosti v priznanih tujih periodičnih publikacijah (npr. Studies in the History of Art 70 (2008), str. 111–127 [dr. Stanko Kokole; prim. zgoraj, točka B.6.1]; Saggi e Memorie di storia dell'arte 30 (2006 [2008]), str. 203–225 [dr. Samo Štefanac], str. 251–288 [dr. Matej Klemenčič; prim. zgoraj, točki B.6.2-3]; Wiener Jahrbuch für Kunstgeschichte 57 (2008), str. 31–50 [dr. Tomislav Vignjević]; Jahrbuch der Europäischen Totentanz-Vereinigung 10 (2009), str. 189-197 [dr. Tomislav Vignjević; prim. zgoraj, točka B.6.4]) ali v uveljavljenih slovenskih znanstvenih revijah (npr. Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v. 43 (2007 [2008]), str. 87–104 [dr. Alenka Vodnik; prim. zgoraj, točka B.6.5]; Annales, Ser. hist. sociol. 18, št.. 1 (2008), str. 31–40 [dr. Tomislav Vignjević]). Mnoga novejša odkritja so bila poleg tega tudi javno predstavljena na mednarodnih znanstvenih sestankih v Trstu (Balla con la morte, cultura ed estetica del macabro dal medioevo ad oggi, Convegno internazionale di studi, 25-26 e 27 maggio 2007, Biblioteca statale & Universita degli Studi di Trieste [dr. Tomislav Vignjević]), Firencah (14. Jahrestagung der Europäischen Totentanz-Vereinigung im Kunsthistorischen Institut Max-Planck-Institut [dr. Tomislav Vignjević]; prim. zgoraj, točka B.6.4) in Heidelbergu (15. Jahrestagung der Europäischen Totentanz-Vereinigung im Institut für Europäische Kunstgeschichte der Universität Heidelberg [dr. Tomislav Vignjević]; prim. zgoraj, točka B.7.3). Neposredno povezana z zaključnima fazama projekta sta bila tudi izolski strokovni posvet z naslovom »Umetnostnozgodovinske raziskave Istre: problemi in perspektive« jeseni leta 2008 (prim. zgoraj, točka B.7.4) in mednarodni znanstveni simpozij “Beneška dediščina na obalah Jadrana: umetnostni tokovi med terrafermo, Istro in Dalmacijo v 17. in 18. stoletju”, ki je potekal v Izoli in Piranu v mesecu oktobru leta 2009 (prim. zgoraj, točka B.7.1). Objave izvirnih znanstvenih člankov in javna predavanja sodelavcev projekta so vsekakor prispevali k boljšemu razumevanju odprtih interpretacijskih problemov in preverjanju ustreznosti novih metodoloških pristopov. V bodoče bodo ti prispevki zagotovo pripomogli tudi k razvoju celotne umetnostnozgodovinske stroke ter hkrati vzpodbujali interdisciplinarne raziskave tako na nacionalni kot na mednarodni ravni.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskave, ki so potekale v okviru projekta »Umetnostna dediščina koprske škofije v poznem srednjem in zgodnjem novem veku«, so bodisi posredno bodisi neposredno tako na nacionalni kot tudi na regionalni ravni koristile več slovenskim uporabnikom. Umetnostnozgodovinsko preučevanje relativno slabo raziskanega arhitekturnega patrimonija v Izoli (npr. župnijske cerkve Sv. Mavra) in dejavno sodelovanje nekaterih članov raziskovalne skupine v komisijah, ki so nadzirale potek restavratorskih del v Kopru (prim. zgoraj, točka B.7.2) so bile nesporno v strokovno oporo in podporo nedavno pospešenim dejavnostim Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) in njegove območne enote v Piranu (OE Piran) pri njunih prizadevanjih, da bi čim učinkoviteje obvarovala ogroženo kulturno dediščino na Obali. Pomemben nadaljnji korak v tej smeri je bil ob skupnih prizadevanjih konzervatorjev, arhitektov in umetnostnih zgodovinarjev storjen na okrogli mizi, ki sta jo novembra leta 2008 skupaj organizirala Občina Izola in Znanstveno-raziskovalno središče Koper Univerze na Primorskem (prim. zgoraj, točka B.7.4). To uspešno strokovno srečanje je med drugim tudi prispevalo k večji javni zavesti o resnično evropskem značaju kulturne dediščine, ki se nam je ohranila v slovenskih obalnih mestih Kopru, Izoli in Piranu ali pa je prvotno nastala zanje oziroma za njihovo podeželsko zaledje (npr. Hrastovlje). Poleg tega je kombinirano financiranje projektnih dejavnosti s strani ARRS in Občine Izola pomembno pripomoglo tako k razvoju pedagoških in raziskovalnih potencialov Univerze na Primorskem kot tudi h krepitvi tesnega sinergijskega sodelovanja v Kopru delujočih raziskovalcev s tistimi kolegi, ki so se prav tako specializirali za mediteranske teme, na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Nenazadnje so podrobnejše raziskave, ki so se osredotočile na ključne spomenike in umetnostne naročnike nadnacionalnega pomena, tudi dokazljivo okrepile mednarodno odmevnost slovenske stroke; še zlasti na Fondazione Giorgio Cini v Benetkah (prim. zgoraj, točka B.6.2-3), pri Europäische Totentanz-Vereinigung (prim. zgoraj, točki B.6.4 in B.7.3) in celo na osrednjem umetnostnozgodovinskem inštitutu ZDA, Center for Advanced Study in the Visual Arts v Washington, D.C. (prim. zgoraj, točka B.7.5).
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
