Projekti / Programi
Katepsin F, nova cisteinska proteaza v nevronalni ceroidni lipofuscinozi
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.05.00 |
Naravoslovje |
Biokemija in molekularna biologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B000 |
Biomedicinske vede |
|
nevrodegeneracija, nevronalna ceroidna lipofuscinoza, programirana celična smrt, cisteinske katepsini
Raziskovalci (6)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
18801 |
dr. Marko Fonović |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2007 - 2010 |
187 |
| 2. |
26451 |
Martina Klarić |
Biokemija in molekularna biologija |
Mladi raziskovalec |
2007 - 2009 |
12 |
| 3. |
14829 |
dr. Veronika Stoka |
Biokemija in molekularna biologija |
Vodja |
2007 - 2010 |
237 |
| 4. |
15969 |
Ivica Štefe |
Biokemija in molekularna biologija |
Tehnični sodelavec |
2007 - 2010 |
36 |
| 5. |
07561 |
dr. Boris Turk |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
1.037 |
| 6. |
01085 |
dr. Vito Turk |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2007 - 2010 |
1.490 |
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0106 |
Institut "Jožef Stefan" |
Ljubljana |
5051606000 |
90.664 |
Povzetek
Nevronalna ceroidna lipofuscinoza je lizosomalna bolezen osrednjega živčnega sistema. Fuscinoze so skupina 10 bolezni, ki se dedujejo avtosomalno recesivno in za katere je značilno kopičenje fluorescenčnega lipofuscina v lizosomih, pospešena nevrodegeneracija in prezgodnja smrt. Pred nedavnim so pri miših z izbitim genom, ki niso proizvajale katepsina F, opazili kopičenje lipofuscina v lizosomih in nevrološke spremembe. Namen tega projekta je preučevati mehanizme aktivacije nevronalne celične smrti in s tem povezanih poti signalne transdukcije, ki vključujejo lizosome, mitohondrije in endoplazemski retikulum. Poskuse bomo izvajali na celičnih modelih: nevronalne celice SH-SY5Y in glia celice T98G. Nova spoznanja o povezavi med strukturo in funkcijo katepsina F bi nam lahko razkrila njegovo vlogo v nevronalni ceroidni lipofuscinozi (Kufs-ova bolezen), poleg tega bi lahko služil kot prognostični/diagnostični marker ali pa kot tarča za zdravljenje te bolezni. Poleg naštetega bi nam lahko rezultati tega projekta pomagali razumeti mehanizme drugih nevrodegenerativnih bolezni (Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen, Huntingtonova bolezen), saj temeljijo na podobnih dogodkih kot nevronalna ceroidna lipofuscinoza, kjer sta ključna kopičenje proteinov in celična smrt.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskave cisteinskih katepsinov so postale zanimive zaradi njihove vloge pri obolenjih kot so nevrodegeneracija, rak, osteoporoza, avtoimunska obolenja, pa tudi nekatera genska obolenja. Predloženi projekt je obravnaval biokemijske procese razgradnje proteinov, imenovane tudi proteoliza, ki spada med atraktivna področja raziskav, na širšem področju biokemije in medicine. V teh procesih sodelujejo tudi cisteinski katepsini, med njimi katepsin F. Za ta encim je značilno, da se razlikuje v svoji primarni strukturi od ostalih katepsinov na N-terminalnem koncu proteina, kar omogoča vrsto novih spoznanj, pomembnih tako za njegovo karakterizacijo kot tudi njegovo vlogo v procesih razgradnje proteinov v normalnih in patoloških stanjih. Z raziskavami katepsina F na tem projektu dopolnujemo dosedanje znanje na področju cisteinskih katepsinov, ki že tečejo na Odseku na biokemijo in molekularno in strukturno biologijo na Institut Jožef Stefan. Pomemben doprinos k znanosti so publikacije, delo je teklo na doktorski disertaciji (eksperimentalni del zaključen). O rezultatih smo poročali poleg objav tudi na znanstvenih srečanjih v obliki predavanj ali posterjev, ter predavanji na tujih univerzah in inštitutih.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskave proteaz so izjemnega pomena v biokemiji, molekularni, celični in strukturni biologiji ter vodijo do novih odkritij na področju temeljnih raziskav. Vlaganja v take raziskave generirajo nova znanja in s tem širše ter bolj ustvarjalno okolje. To pa je pogoj za uspešno vključevanje Slovenije v globalizacijske procese in EU integracije ter trajnostni razvoj. Raziskovalci tega projekta že ves čas svojega dela doprinašajo k mednarodnem ugledu slovenske znanosti ter nacionalni identiteti.
Predloženi projekt nedvomno spada med pomembne raziskave. Ob tem se vzgajajo odlični mladi raziskovalci, ki svoje znanje prenašajo v novo okolje, to je v farmacevtske tovarne (npr. Lek - član skupine Sandoz) ter druge raziskovalne laboratorije in univerze. Za uporabnike, to je predvsem farmacevtsko industrijo, pa so te raziskave izjemno pomembne tudi zaradi njihove vloge pri različnih boleznih. Zato predstavljajo dober način za identifikacijo tarč pri iskanju novih zdravil, npr. inhibitorjev encimske aktivnosti katepsinov. Te raziskave je pri nas do sedaj podpirala tako država kot tudi farmacevtska industrija, vključene pa so tudi v okvirne projekte (FP) EU ter druge mednarodne sodelave.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
