Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Interdisciplinarni center vernakularne arhitekture EU v Ljubljani: program, vsebina, teoretski okvir ustanovitve

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.12.00  Družboslovje  Arhitektura in oblikovanje   

Koda Veda Področje
T240  Tehnološke vede  Arhitektura, oblikovanje notranjosti 
Ključne besede
arhitektura, dediščina, kultura, info sistemi, ohranjanje, jezikoslovje, antropologija, človek
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (11)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  03524  mag. Mladen Bratović  Gradbeništvo  Raziskovalec  2007 - 2010  17 
2.  29389  dr. Larisa Brojan  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2009 - 2010  45 
3.  03771  dr. Peter Fister  Arhitektura in oblikovanje  Raziskovalec  2007 - 2009  689 
4.  26562  dr. Matevž Juvančič  Urbanizem  Raziskovalec  2009 - 2010  140 
5.  02972  dr. Borut Juvanec  Arhitektura in oblikovanje  Vodja  2007 - 2010  652 
6.  02200  dr. Igor Kalčič  Arhitektura in oblikovanje  Raziskovalec  2007 - 2010  369 
7.  01234  dr. Janez Kresal  Arhitektura in oblikovanje  Raziskovalec  2007 - 2010  187 
8.  01237  dr. Jože Kušar  Arhitektura in oblikovanje  Raziskovalec  2007 - 2010  159 
9.  16194  dr. Peter Marolt  Arhitektura in oblikovanje  Raziskovalec  2007 - 2010  269 
10.  19727  dr. Bea Tomšič Amon  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2007 - 2010  642 
11.  23542  dr. Domen Zupančič  Arhitektura in oblikovanje  Raziskovalec  2007 - 2010  343 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0791  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo  Ljubljana  1626949  8.813 
Povzetek
Vloga Slovenije v znanosti EU postaja vse večja: Ljubljana postaja ob širjenju unije vse bolj (geografsko) osrednja točka. Zato je pilotni projekt na primeru Slovenije logični del naporov dežele, ki ni ekonomsko najmočnejša, ni politično najvplivnejša, ni največja in ni najmočnejša. Lahko pa postane močna, vplivna in spoštovana na področju znanosti in kulture. To pot ji zastavljeni projekt vernakularne arhitekture v znanosti odpira. Vernakularna arhitektura je tista, ki je plod nešolanih, a visoko kulturnih ljudi, ki so združili kulturo dediščine s svojo spretnostjo. Ob programu, vsebini in teoretskem okviru ustanovitve centra so najpomembnejši: interdisciplinarnost, ki zagotavlja čim višjo stopnjo znanosti, ob vključevanju arhitekture kot tehnične vede z elementi kulture in dediščine, ki določa tipiko naroda in zagotavlja njegov razvoj. Multinacinalna naravnanost projekta je v arhitekturi razumljiva, saj ta ne pozna političnih meja. Projekt govori o ustanovitvi centra, ki za vernakularno arhitekturo združuje strokovnjake, organizacije, informacije, koordinira delo, pomaga organizirati raziskave, kongrese, workshope, izdaja strokovno in znanstveno literaturo, vzpodbuja nova spoznanja z digitalizacijo, ki omogoča nove prijeme v znanosti, s tem pa dviga nivo kulture enako kot nivo kvalitete znanosti same. Pilotni projekt je grajen na primeru Slovenije, ker je na ožjem področju bolj jasen, prepoznaven in razumljiv, bolj obvladljiv. Kot projekt bi ga bilo mogoče takoj aplicirati na del ali na celotno EU brez otroških bolezni, ki bi jih pilotni projekt na ožjem področju že odpravil. Center vernakularne arhitekture je postavljen v Ljubljano, ki je članicam EU najbolj pri roki; s področnimi pisarnami pri članicah in v Bruslju. Delo centra bi bilo v prvi fazi skoncentrirano na planoteko, na atlas in na slovar arhitekture. Planoteka je arhiv načrtov. Obstoječo planoteko na Fakulteti za arhitekturo bi bilo mogoče digitalizirati in ji tako dodati novo vrednost z interaktivnostjo in večati dostop do podatkov. Atlas vernakularne arhitekture Slovenije bi v printu in v digitalni verziji pomenil korak naprej v predstavljanju stroke, z interaktivnostjo ne bi le vzpodbujali znanstvenega dela, dvigali bi ga. Slovar arhitekture z grafiko bi bil v računalniški verziji z interaktivnostjo novost, ki bi odpiral nove poti znanosti tako v arhitekturi kot na področju jezikoslovja. Projekt predstavlja majhnost Slovenije kot prednost: s pilotnimi projekti manjših razsežnosti bi bilo moč obvladati nove poti znanosti in tako Sloveniji kot znanosti zagotoviti razvoj in nove kvalitete, EU pa ponuditi znanstvene projekte, preverjene v obvladljivih sredinah.
Pomen za razvoj znanosti
Dediščina je temelj vsake kulture, je pa včasih neizrazita, celo neprepoznavna, vsaj v svojih osnovnih značilnostih. Znanost je pri tem ključnega pomena: zgodovinske podatke odkriva, jih valorizira in sestavlja v logične sklope. Tako postaja tudi kultura objekt znanstvene obdelave, kot taka bolj jasna, razumljiva in primerljiva. Pomen projekta ARRS je za razvoj znanosti predvsem v organiziranem, sistematskem zbiranju z znanstvenim izbiranjem, v uveljavitvi preglednega sistema datotek v najnovejših dosegljivih tehnologijah, v grafičnem prikazu ustreznih podatkov, ki jih lahko grupiramo po najožjih strokah, v jezikoslovju pa v znanstveni obdelavi do zdaj manj obdelovanih področij v sistemih primerljivosti (med strokami, jeziki). Znanstveno delo ni le obdelovano, pač pa sortirano in primerjano z visokimi tehnologijami, ki omogočajo tudi dostop in preglednost najširši, multistrokovni in drugi javnosti. Z možnostmi, ki jih ponuja: sistem odpira nove probleme in ponuja nove načine obdelav znanstveno raziskovalnega dela. Možnosti uporabe rezultatov je toliko, kolikor je kriterijev izbora: neskončno. Možnosti, ki jih projekt nudi, so odvisne od uporabnika, ta pa je lahko le radovednež ali ozek specialist svojega področja. Najpomembnejši element uporabe rezultatov pa je, s pomočjo najnovejših tehnologij, sofisticirano tehnično izbiranje in grupiranje podatkov, ki odpirajo nove probleme, nakazujejo nove rešitve in predlagajo nova dognanja. Tehnično. Praktično pa je to stvar znanosti in znanstvenikov, ki bodo v znanstvenem delu ostali tudi v bodoče nenadomestljivi. A pomoč tehnike in pametne tehnologije je neizmerna.
Pomen za razvoj Slovenije
Vernakularna arhitektura v Sloveniji še živi, za razliko od drugih dežel, ki so bile bogatejše in so v času to zvrst zapakirale v celofan in jo postavile na piedestal. Delno to ni narobe: a še živeča arhitektura, taka v uporabi, je mnogo pomembnejša in mnogo bolj avtentična. Že zato jo moramo ohraniti. Kultura Slovenije in Slovencev (tudi zunaj meja današnje Slovenije) je tako pomembna zato, ker smo še včeraj živeli v njej in z njo, današnji kapitalizem pa jo je v pehanju za denarjem odrinil na obrobje kot nekaj neefektnega, nepotrebnega in odvečnega. A tja ne sodi. In le znanost ji lahko njeno objektivno vrednost vrne. Znanost lahko in mora ovrednotiti elemente vernakularne arhitekture slovenskega naroda, ki jo je svetovni ekonomski sistem označil kot manj uporabno in zastarelo. V Sloveniji vernakularna arhitektura še živi in to je prednost pred drugimi članicami EU, zato mora Slovenija to predstaviti kot svoj atribut. To lahko dokaže z uspelim pilotnim projektom za odkrivanje, prepoznavanje, analiziranje, dokumentiranje, zbiranje in predstavljanje na vseh nivojih. Zaradi danih okoliščin (in stanja) je arhitektura za to najprimernejša, lahko pa služi tudi kot primer za obdelave drugih področij (literatura, glasba, slikarstvo in kiparstvo, kultura giba, govora, kuhe, vzgoje itn.).
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2008, 2009, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2008, 2009, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno