Projekti / Programi
Državne in kulturne meje v jugovzhodni Evropi (Integracija ekspertnega znanja in revizija politik odpravljanja konfliktov)
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.03.02 |
Humanistika |
Antropologija |
Socialna in kulturna antropologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S220 |
Družboslovje |
Kulturna antropologija, etnologija |
Antropologija, državne meje, odpravljanje konfliktov; Jugovzhodna Evropa, Mediteran, naravna in kulturna dediščina, kulturne meje, nacionalna identiteta.
Raziskovalci (4)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
09175 |
dr. Bojan Baskar |
Kulturologija |
Vodja |
2007 - 2010 |
434 |
| 2. |
14359 |
dr. Mirjam Mencej |
Etnologija |
Raziskovalec |
2007 - 2008 |
572 |
| 3. |
22414 |
dr. Jaka Repič |
Antropologija |
Raziskovalec |
2007 - 2010 |
365 |
| 4. |
13175 |
dr. Irena Weber |
Antropologija |
Raziskovalec |
2007 - 2010 |
170 |
Organizacije (1)
Povzetek
Antropološki raziskovalni projekt o konfliktnostih državnih mej in ozemeljskih terjatev ter o vlogi, ki jo imajo konstruiranje kulturnih mej in upravljanje s kolektivnimi spomini ter nacionalnimi dediščinami v perpetuiranju medetničnih konfliktov v Jugovzhodni Evropi v širšem okviru Mediterana. Cilj raziskave je: 1) prispevati k učinkovitejši integraciji obstoječih spoznanj v nastajajoči evropski raziskovalni prostor; 2) prispevati k integraciji antropoloških spoznanj o kulturnih in državnih mejah na nastajajočem prostoru evro-mediteranskega partnerstva; 3) prispevati k produkciji novih spoznanj, uporabnih za oblikovanje strategij odpravljanja konfliktov in spodbujanja sodelovanja.
Pomen za razvoj znanosti
Preučevanja preprečevanja in razreševanja konfliktov pretežno ostajajo ujeta v podmeno (ki si jo delijo s tehničnimi akterji razreševanja konfliktov), da strategije in tehnike razreševanja konfliktov podrazumevajo vnašanje v (post)konfliktne situacije zunanjih, v lokalni skupnosti neobstoječih resursov (instrumentov, metod, tehnik...), ki se po naravi razlikujejo od lokalnih resursov. Tak v osnovi tehnicističen pristop sicer pogosto dopušča ali celo zagovarja 'nadgrajevanje' tehnik s poznavanjem lokalnih zgodovinskih in socialnih realnosti (vključno z zgodovino konflikta), vendar ostaja v odnosu do lokalnih akterjev v osnovi površen, vnanji (kar se najočitneje razodeva v instituciji 'potujočih' razreševalcev konfliktov in njihovih nevladnih organizacij). Dva od uvidov, ki jih prinaša antropologija, in h katerih poglobitvi je prispevala tudi naša raziskava, sta 1) da razreševanje konfliktov, ki ne pripozna legitimnosti argumentov obeh (oziroma vseh) strani, ne more biti uspešno; 2) da je perspektiva razreševanja konfliktov v veliki meri odvisna od uspešnega redefiniranja okvira razumevanj konflikta na vseh straneh, zlasti v smislu oblikovanja novih inkluzivnih, povezovalnih pripovedi (mitov) z zamišljeno perspektivo skupne prihodnosti. K razvoju ved, ki se ukvarjajo z razreševanjem konfliktov, pa naša raziskava še posebej prispeva z izvirno hipotezo (ki predstavlja po našem prepričanju solidno izhodišče za nadaljno teoretizacijo strategij razreševanja konfliktov), da imamo v prizadevanjih za preseganje konfliktov zmeraj na razpolago le ista sredstva, ki v določenih kontekstih in ob določenih rabah delujejo ločevalno, v drugih kontekstih pa povezovalno.
Poleg znanstvenega prispevka k multidisciplinarnemu polju preučevanja razreševanja konfliktov raziskava s spoznanji, ki jih je proizvedla, prispeva tudi k razvoju v tistih poljih, ki se povezujejo s tematskimi osmi raziskave (socialni spomini, kulturne meje, migracije, turizem, kulturna dediščina). Kar zadeva socialne spomine, raziskava prinaša nova spoznanja o značilnostih njegovega delovanja kakor tudi o njegovih identitetnopolitičnih rabah in o njegovih potencialih za preseganje zgodovinskih ločitev. Kar zadeva migracije, raziskava pomembno nadgrajuje dosedanje raziskave slovenske diaspore, in sicer v dveh vidikih: 1) teoretsko metodološki premik od raziskav same migracije na raziskave posledičnih kulturnih in socialnih procesov; 2) razumevanje politične in socialne konstrukcije diaspore in sodobnih transnacionalnih povezav glede na vlogo socialnih spominov ter simbolnih povezav z 'domovino'. Kar zadeva študije turizma in kulturne dediščine, raziskava prinaša nova spoznanja o črnogorskem turističnem razvoju, njegovi kulturni zgodovini in o njegovih potencialih, o povezovalnih politikah in o zamišljanjih multikulturne dediščine v večetničnih okoljih. S svojim etnografskim vložkom raziskava hkrati prispeva k razvoju regionalno opredeljenih antropologij (Mediteran, JV Evropa, Vzhodnojadransko območje). In nazadnje, raziskava prispeva k razvoju interdisciplinarnih regionalnih pristopov tudi v smislu integracije domače in mednarodne antropološke produkcije o JV Evropi, ki je bila zasnovana kot pomemben epistemološki zastavek raziskovalnega projekta.
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenija s tovrstnimi raziskavami stopa po poti razvitejših zahodnih družb, ki o regijah, za katere so zainteresirane, sistematično generirajo kompleksna področna znanja. Ta znanja niso le na hitro proizvedena 'ekspertna' znanja, ki jih politiki oziroma sprejemalci odločitev pričakujejo predvsem od ekonomistov in politologov, temveč so to kompleksna družboslovna in humanistična znanja, ki se počasi akumulirajo in oblikujejo na temeljih dolgotrajnih temeljnih raziskav in ki črpajo iz kritičnih in metodološko specifičnih tradicij humanistike ter družboslovja.
Rezultati raziskave lahko imajo pomembne implikacije za pluralne politike in strategije regionalnega samoumeščanja in povezovanja Slovenije. Politike pluralnega regionalnega umeščanja imajo poleg tega neposredne implikacije za kulturno identiteto in kulturno (ter posredno naravno) dediščino, saj pomagajo odkrivati oziroma prepoznavati tiste njune dimenzije, ki ostajajo v politikah ekskluzivnega regionalnega samoumeščanja zamolčane. Rezultati raziskave lahko imajo implikacije tudi za migracijske politike, za premislek nacionalnega odnosa do 'Slovencev po svetu' in za turistični razvoj.
Raziskovalni rezultati s svojim prevodom v visokošolski pouk prispevajo k razvoju visokega šolstva.
Vpetost raziskave v evropsko mrežo odličnosti Ramses2 prispeva k integraciji slovenske znanosti v evropski raziskovalni prostor.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
