Projekti / Programi
Uporaba lidarskega daljinskega zaznavanja v preučevanju preteklih kulturnih pokrajin
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 7.00.00 |
Interdisciplinarne raziskave |
|
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| T181 |
Tehnološke vede |
Daljinsko zaznavanje |
| H340 |
Humanistične vede |
Arheologija |
| P515 |
Naravoslovno-matematične vede |
Geodezija |
LIDAR, ARHEOLOGIJA, KULTURNA POKRAJINA, DALJINSKO ZAZNAVANJE
Raziskovalci (9)
Organizacije (2)
Povzetek
V okviru predlaganega projekta želimo uporabiti lidarsko tehniko daljinskega zaznavanja za prepoznavanje elementov preteklih kulturnih pokrajin v več ločenih geografskih predelih, pri čemer se bomo osredotočili na obdobja, ki so predvsem predmet arheoloških preučevanj, konkretni rezultati pa bodo imeli tudi širše metodološke implikacije. Čeprav je bilo lidarsko zaznavanje ponekod že uporabljeno za arheološke namene, je projekt povsem izviren zaradi kompleksnega in izrazito interdisciplinarnega pristopa, ki ga bomo aplicirali in ki ga omogočata sestava projektne skupine ter usposobljenost njenih članov za različna znanstvena področja. Projekt bo obsegal ne le interpretacijo temveč tudi razvijanje in testiranje različnih tehnik in postopkov obdelave lidarskih podatkov ter pripravo ustreznih izdelkov, zaradi česar bo mogoče ovrednotiti in razločevati njihovo uporabnost v posameznih tipih naravnega okolja in glede na specifične potrebe.
Raziskave bomo opravili v treh geografskih predelih Slovenije, v Languedocu v jugovzhodni Franciji in v osrednjem delu polotoka Jukatana v Mehiki. Gre za območja, ki so v precejšnji meri ali povsem prekrita z vegetacijo, ponekod z gostim gozdom. V takšnih okoliščinah, v katerih so terenske prospekcije težko izvedljive, potencial drugih tehnik daljinskega zaznavanja pa je močno omejen, lidar zaradi sposobnosti prodiranja skozi vegetacijo predstavlja edino realno možnost neposrednega opazovanja vrste antropogenih modifikacij naravnega okolja v preteklih obdobjih. Izbor območij raziskav temelji tako na razpoložljivosti lidarskih podatkov kot na kontinuiteti raziskav, ki jih je prijavitelj, v sodelovanju z domačimi in tujimi partnerji pričujočega projekta, v omenjenih regijah že opravil. Pričakujemo, da bomo na ustrezno pripravljenih izdelkih lidarskega zaznavanja (digitalni modeli višin in površja) odkrili vrsto prej neznanih elementov preteklih kulturnih pokrajin, s terenskimi verifikacijami pa bomo ugotovili njihovo dejansko konfiguracijo in kronološko/kulturno pripadnost. Konkretni rezultati tega preverjanja naj bi razkrili potencial lidarske tehnike za hitrejše, bolj sistematično in ekonomično lociranje in kartiranje arheoloških najdišč.
Pomen za razvoj znanosti
Pomen opravljenega projekta za razvoj znanosti je mogoče oceniti tako s splošnega metodološkega vidika, ki zadeva tehnike obdelav lidarskih podatkov in njihovo uporabnost, kot v luči konkretnih dognanj, ki osvetljujejo vprašanja o preteklih kulturnih pokrajinah na obravnavanih geografskih območjih. Po eni strani je na osnovi obstoječe literature mogoče ugotoviti, da projekt predstavlja prvi poskus celostne aplikacije tehnologije lidarskega daljinskega zaznavanja, saj vključuje vse korake dela, od obdelave podatkov do interpretacije. Izpopolnili oziroma prilagodili smo tehnike izdelave DMV iz lidarskega oblaka točk znotraj gostega gozda, kar je zelo pomemben problem lidarskega snemanja, na osnovi konkretnih rezultatov in terenskega preverjanja pa smo tudi ovrednotili uporabnost posameznih tehnik in postopkov za prepoznavanje in kartiranje takšnih ali drugačnih naravnih in antropogenih elementov pokrajine. Tehnika vizualizacije reliefa z deležem vidnega neba je bila predstavljena na večih mednarodnih znanstvenih konferencah, kjer je doživela izjemen odziv. V raziskovalnih ustanovah, ki se ukvarjajo z arheološko interpretacijo podatkov laserskega skeniranja je prišla v standardni nabor tehnik vizualizacije (npr. v Angliji, Nemčiji in Franciji) in je predmet obravnave na arheoloških delavnicah.
Po drugi strani smo z raziskavami v izbranih geografskih predelih obogatili poznavanje sledov človekovega življenja in dejavnosti v preteklih obdobjih in s tem prispevali k reševanju konkretnih vprašanj, s katerimi se soočajo arheološka in zgodovinska preučevanja, zlasti tista, katerih predmet je dinamika poselitve in človekovih posegov v prostor.
Opravljena raziskava predstavlja pomemben korak k uveljavitvi laserskega skeniranja v aplikacijah opazovanja preteklih pokrajin. Opravljene analize omogočajo hitrejše in bolj učinkovito delo v različnih okoljih in kontekstih.
Pomen za razvoj Slovenije
V projektu smo se neposredno ukvarjali z opazovanjem naravne in kulturne dediščine Slovenije. Pri tem smo uvedli najsodobnejšo tehnologijo, ki omogoča zaznavanje dediščine tudi na območjih, ki so težko dostopna ali podvržena degradaciji, npr. v gozdovih in predelih intenzivnega zaraščanja. V takšnih okoliščinah je lidarsko daljinsko zaznavanje edinstvena metoda, saj omogoča lociranje in površinsko natančno dokumentacijo arheoloških najdišč in drugih kulturnih prvin pokrajine tudi na območjih, kjer zaradi ovir, ki jih postavlja naravno okolje, s klasičnimi terenskimi tehnikami tega ni mogoče opraviti v razumnem času in/ali po sprejemljivi ceni. Rezultati torej razširjajo poznavanje arheološke dediščine Slovenije, pa tudi sodobnih antropogenih modifikacij pokrajine v obravnavanih predelih.
Spoznanja je mogoče uporabiti za čim primernejše upravljanje z naravno in kulturno dediščino, pri načrtovanju posegov v prostor in drugih dejavnostih, relevantnih za trajnostni razvoj Slovenije. Uporabljene in razvite metode obdelave lidarskih podatkov so bile ustrezno predstavljene znanstveni in strokovni javnosti, s čimer smo omogočili konkurenčno prednost domačim podjetjem in ustanovam, ki se uveljavljajo na zahtevnem področju napredne obdelave podatkov daljinskega zaznavanja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
