Projekti / Programi
Vpliv okolja na zdravljenje Alzheimerjeve bolezni srednje stopnje
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.09.00 |
Medicina |
Psihiatrija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B220 |
Biomedicinske vede |
Genetika, citogenetika |
Alzheimer, therapy, cognitive rehabilitation, cognitive training, executive functions, memory
Raziskovalci (12)
Organizacije (1)
Povzetek
Izhodišče: Demenca se pojavlja pri 5% ljudeh, ki so starejši od 65 let, je petkrat bolj pogosta pri osemdesetletnikih kot pri sedemdesetletnih in ocenjujejo, da bo leta 2030 vsaj 20 odstotkov populacije, stare nad 65 let obolele za to boleznijo. Za sindrom demence je značilen globalen upad kognitivnih funkcij, spremembe v osebnosti, motivaciji in razpoloženju, bolnika pa bolezen postopoma onesposobi za opravljanje osnovnih dnevnih aktivnosti. Najpogostejša med demencami je kortikalna Alzheimerjeva demenca (v nadaljevanju AD), s kar 50-60 odstotnim deležem. Predstavitev problema: Staranje je ekspanziven pojav in s tem pojavnost demenc. Uspehi farmakoloških intervencij so različni zaradi kompleksnosti problema in necelovitega pristopa k obravnavi. Biološko zdravljenje daje kratkotrajne uspehe, progresivnost demence nekoliko upočasnijo ali odložijo. Rehabilitacijski treningi na področju kognicije imajo pozitivne učinke. Vpliv okolja je različen, domače okolje ima svoje prednosti, lahko tudi pomanjkljivosti. Interaktivnost naštetega se prepleta še s prisotnostjo ali odsotnostjo depresivnosti v trenutnem ali preteklem obdobju. Cilji raziskave: Ovrednotiiti posamezne komponente zdravljenja srednje stopnje izražene AD, pri osebah v različnih okoljih, z različnim pristopom. Vsi bodo deležni farmakološkega zdravljenja. Izvirnost rezultatov: Interaktivnost vpliva naštetih dejavnikov na razvoj demence nismo zasledili v literaturi. Metoda: V raziskavo bomo vključili tri skupine starostnikov s srednjo stopnjo AD, opredeljeno na podlagi MMSE (<21), ter diagnostičnih kriterijev in bodo vključeni v proces zdravljenja. To bodo osebe, ki prebivajo v domačem okolju, osebe, ki prebivajo v domovih za starejše občane in osebe, ki prebivajo v domovih za starejše občane in bodo vključene v kognitivno - rehabilitacijski program. Polovica starostnikov bo starih med 65 in 75 let, polovica starejših od 75 let. Polovica od vključenih in sorazmerno razpršenih bo imela poleg AD tudi depresijo. Izključitveni kriteriji za starostnike z srednjo stopnjo AD so: nedokončana osnovna šola, dve ali več nevrološki težavi, kardiovaskularne bolezni z zapleti, endokrine motnje, druge psihiatrične motnje ali bolezni, uživanje psihotropnih zdravil, ekstrapiramidni znaki. Pacienti bodo z nevropsihološkim inštrumentarijem pregledani dvakrat: prvič ob pričetku izvajanja raziskave in drugič po pretečenem enem letu od prvega pregleda. Ob prvem pregledu bodo opravili tudi CT preiskavo. Primerjava rezultatov na dveh različnih časovnih točkah v procesu staranja bo potekala znotraj skupine in med skupinami starostnikov. Pričakovani rezultati: Z rezultati bomo poskušali celoviteje obravnavati problem AD in s tem izboljšati sistem obravnave, zdravljenje in kvaliteto življenja starostnikov.
Pomen za razvoj znanosti
Dejstvo je, da je pri vseh starostnikih prisoten sicer relativni kognitivni upad in hitrost procesiranja. Okolje intenzivno vpliva na ohranjanje ali slabšanje kognitivnih procesov. Pri sami efektivnosti kognicije je pomembno tudi razpoloženje, ki se najbolj prepleta s pozornostjo kot elementom kognicije. Posledično obstaja preplet med kognitivnim in emotivnim - razpoloženjskim. Ocena vpliva okolja je izhodišče za obravnavo, preventivnost in izobraževanje na področju demenc pri starostnikih.
Pomen za razvoj Slovenije
V Sloveniji imamo nekoliko specifično situacijo glede vključitve starostnikov v institucionalno okolje. Starotniki zlasti v ruralnih področjih so v domačem okolju, v oskrbi družine tudi tedaj, ko bi potrebovali domsko oskrbo. Le ta nudi rehabilitacijske programe na področju kognicije, ki pa brez emotivne podpore, ki jo ponuja domače okolje, niso efektivni. Raziskava ponuja ocene stanj v posameznih okoljih, posledično se lahko vzpostavijo tudi programi, ki vključujejo emotivno podporo. Preplet kognitivnih in emotivnih dejavnikov pri starostnikih pred rezultati raziskave ni bil dovolj poudarjen niti vključen v procese obravnave ali preventivnega programiranja na področju demence pri starostnikih.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
