Projekti / Programi
Neformalno reproduktivno delo: trendi v Sloveniji in EU
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.03.02 |
Humanistika |
Antropologija |
Socialna in kulturna antropologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S210 |
Družboslovje |
Sociologija |
Neformalno delo, reproduktivno delo, zaposlovanje, družbena ekonomija, socialna vključenost
Raziskovalci (5)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
18944 |
dr. Majda Hrženjak |
Antropologija |
Vodja |
2008 - 2010 |
359 |
| 2. |
28994 |
dr. Živa Humer |
Družboslovje |
Raziskovalec |
2008 - 2010 |
253 |
| 3. |
03706 |
dr. Vlasta Jalušič |
Politične vede |
Raziskovalec |
2008 - 2010 |
391 |
| 4. |
21584 |
dr. Roman Kuhar |
Kulturologija |
Raziskovalec |
2008 - 2010 |
802 |
| 5. |
21687 |
dr. Mojca Pajnik |
Politične vede |
Raziskovalec |
2008 - 2010 |
615 |
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0366 |
Mirovni inštitut |
Ljubljana |
5498295000 |
3.571 |
Povzetek
Reproduktivno delo ima dolgo tradicijo in številne variacije. Danes za Evropsko Unijo predstavlja stičišče pomembnih tem kot so neformalno delo, brezposelnost, staranje prebivalstva, (feminizacijo) migracij, globalne in razredne neenakosti, državljanstvo, (ne)enakost spolov, usklajevanje dela in družine, odnos med državo in družino itd. Plačano reproduktivno delo izraža globoka nasprotja v evropski identiteti, saj praksa kaže na omejen dostop neformalnih gospodinjskih delavk do delavskih pravic, na pogosto kršitev njihovih človekovih pravic ter na ambivalenco do demokratičnega načela enakosti med ljudmi. Pričujoč projektni predlog se od drugih raziskav na področju raziskovanja plačanega reproduktivnega dela razlikuje na dva načina: z osredinjenjem na neformalno plačano reproduktivno delo v Sloveniji, ki v primerjavi z drugimi državami članicami Evropske Unije (z izjemo vzhodnoevropskih držav) še ni bilo sistematično preučevano; obenem pa se projekt, v nasprotju z večino ostalih sodobnih raziskav omenjene tematike, ne namerava ukvarjati izključno s priseljenimi gospodinjskimi delavkami, temveč namerava v raziskavo vključiti lokalne neformalne gospodinjske delavke in njihove izkušnje. Skrb za otroke, skrb za ostarele in gospodinjsko delo so osrednji trije aspekti neformalnega reproduktivnega dela, s katerimi se bo projekt ukvarjal. Osrednje vprašanje projekta se nanaša tako na ponudbo kot na povpraševanje – kako pojasniti obstoječe naraščanje ponudbe in povpraševanja na področju neformalnega plačanega reproduktivnega dela v Sloveniji in v EU nasploh? S kvantitativno in kvalitativno raziskavo ponudbe in povpraševanja po plačanem reproduktivnem delu v Sloveniji; s konceptualizacijo nekaterih nasprotujočih si trendov v družbenem in političnem razvoju, ki vodijo k povečani ponudbi in povečanem povpraševanju po neformalnem reproduktivnem delu; in s kritično presojo potencialov in strategij za regulacijo področja plačanega reproduktivnega dela v polju družbene ekonomije bo projekt ustvaril novo vednost v raziskovanju in politikah, ki se ukvarjajo s sodobnim neformalnim plačanim reproduktivnim delom, hkrati pa bodo projektna spoznanja prispevala k spodbujanju politik zaposlovanja, socialnega vključevanja, družbene kohezije in politik enakosti.
Pomen za razvoj znanosti
Dosedanji rezultati projekta zapolnjujejo vrzeli v sodobnih študijah neformalnega plačanega skrbstvenega dela v naslednjih točkah:
1. Z novim znanjem o družbeni organizaciji skrbstvenega dela v eni od (post)tranzicijskih držav, ki so sicer zaradi dominacije “zahodnega pogleda” v tem področju znanosti konstruirane in analizirane izključno kot države izvora imigrantskih skrbstvenih delavk;
2. Projekt predstavlja hkrati tudi prvo empirično študijo neformalnega plačanega skrbstvenega dela v Sloveniji nasploh;
3. Projekt vzporedno obravnava tako ponudbo kot povpraševanje po plačanem skrbstvenem delu; obstoječe evropske študije se večinoma osredotočajo na ponudbo skrbstvenega dela s strani migrantk;
4. Namesto osredotočenosti zgolj na plačano skrbstveno delo (nedokumentiranih) migrantk, ki je obsežno dokumentirano v obstoječih raziskavah, smo v pričujoči raziskave poleg dela migrantk raziskovali tudi specifiko vključevanja domačink na neformalni skrbstveni trg in s tem postavili izhodišča za refleksijo lokalnih verig skrbi v primerjavi z globalnimi verigami skrbi.
Pomen za razvoj Slovenije
Zaradi že obstoječega deficita na področju skrbstvenega dela, še bolj pa zaradi pričakovanega porasta potreb po skrbstvenem delu in javnih stroškov povezanim z njim, predvidevamo, da bo projekt prispeval v družbeno-ekonomskem smislu, zlasti z identificiranjem potreb neformalne sfere skrbstvenega dela, saj se ta kaže kot temeljni nosilec sedanjega in prihodnjega bremena skrbstvenega deficita. Slovenija se bo v naslednjih desetletjih soočala z izrednimi demografskimi spremembami. V povezavi s tem je mogoče izpostaviti tri temeljne tendence: daljša pričakovana življenjska doba, bistveni porast starejše populacije in nadaljnja nizka stopnja rodnosti. Staranje prebivalstva zahteva individualnim potrebam prilagojene storitve visoke kvalitete; družine si želijo boljših rešitev skrbi za otroke, starejše in bolne, ženske si želijo delati in potrebujejo možnosti za uskladitev poklicnega in zasebnega življenja. Socialne storitve kot del splošnih socialnih in družinskih politik bi lahko z investiranjem v ljudi (z ustvarjanjem večjega števila in višje kvalitete delovnih mest v socialnem sektorju in s pripoznanjem potreb po skrbstvenem delu) prispevale k edinstvenemu in moderniziranemu socialnemu sistemu. V zaposlitvenih strategijah v EU ugotavljajo, da izkoreninjenje neformalnega dela in integracija neformalnih delavk v formalno ekonomijo vodita v povečevanje potencialov evropske družbe na področju konkurenčnosti, k znatni ekonomski rasti in večji družbeni kohezivnosti. Enako velja za enakost spolov na trgu dela Kot pravi Evropski ženski lobi v svoji kampanji Who Cares?, politike skrbi in preskrba s skrbstvenimi storitvami so nujne za doseganje enakosti med ženskami in moškimi. Dosedanji rezultati projekta prispevajo k osvetljevanju in razumevanju sodobne "krize skrbstvenega dela" v njeni kompleksnosti. Rezultati lahko prispevajo k oblikovanju konceptov in priporočil za oblikovalce politik o načinih spopadanja z nasprotji družbenega razvoja, ki jih na eni strani povzročajo staranje prebivalstva, migracije, družbene neenakosti, zaostrovanje pogojev na trgu dela, prenos skrbi in skrbstvenega dela iz javne v zasebno sfero, in ki jih na drugi strani spremljajo napori politik, ki si prizadevajo k povečevanju števila in izboljševanju kvalitete delovnih mest, socialni vključenosti in pravičnosti, enakosti spolov in usklajevanju poklicnega in družinskega življenja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
