Projekti / Programi
The integration of Internet into probability based surveys
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 7.00.00 |
Interdisciplinarne raziskave |
|
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S274 |
Družboslovje |
Raziskovalna metodologija v znanosti |
kvantitativno raziskovanje, statistika, anketna metodologija, spletne ankete, verjetnostno vzorčenje, internetne tehnologije, Web 2.0, operacijske raziskave, optimizacija stroškov in napak
Raziskovalci (8)
Organizacije (1)
Povzetek
Anketno raziskovanje se danes sooča z naraščajočimi težavami, saj sodelovanje v anketah vse bolj upada, hkrati pa naraščajo stroški klasičnega anketiranja (osebno, telefonsko). Vse to vodi k resnemu nižanju kakovosti podatkov. Spletno anketiranje sicer ponuja nov potencial za zmanjševanje stroškov, po drugi strani pa vse bolj uvaja neverjetnostno vzorčenje (samoizbira respondentov, internetni paneli). V akademskih in uradnih anketah, kjer se dosledno zahtevajo verjetnostni (znanstveni) vzorci, so zato spletne ankete nadvse problematične. V primeru spletnih anket na osnovi verjetnostnih vzorcev je namreč sodelovanje nižje kot v klasičnih načinih anketiranja, težave pa so tudi z vzorčnimi okviri in načinom prvega kontakta. Integracija spletnega anketiranja v verjetnostne vzorce je zato eden največjih sodobnih izzivov na področju družboslovne metodologije. O tem pričajo obravnave na osrednjih znanstvenih in strokovnih konferencah, obsežni nacionalni raziskovalni projekti (npr. ZDA, Nemčija, Nizozemska, Velika Britanija) ter metodološke aktivnosti v okviru ESS (European Social Survey).
Namen projekta je analizirati možnosti za vključevanje internetne tehnologije v ankete - ki temeljijo na verjetnostnih vzorcih - v slovenskem raziskovalnem prostoru. Ob tem bo projekt prispeval tudi k razumevanju problematike v globalnem znanstvenem prostoru.
Projekt bo oblikoval model za optimalno strategijo anketiranja, ki vključuje (tudi) spletno komponento. Najprej bo izvedena meta-analiza dejavnikov sodelovanja v kombiniranih anketah (pisemske, telefonske, osebne, spletne), nato bo eksperimentalna študija (ankete Raba Interneta v Sloveniji, ankete Statističnega urada Republike Slovenije) za različne ciljne skupine ocenila dejavnike (socio-demografija, socialna omrežja, stališča ipd.) in verjetnosti sodelovanja v različnih tipih anketiranja. Na tej osnovi bo izdelan model, ki bo optimiziral izbor strategije (način ankete, vabila, nagrade, število kontaktov, časovni razpored) za vsakega anketiranca glede na razpoložljive podatke in glede na stroške oziroma napake (MSE). Optimizacijski model bo integriran v inovativno pilotno spletno aplikacijo (Web 2.0), ki bo podpirala osnovne oblike on-line računalniško podprtega anketiranja (Web CSAQ, CATI, CAPI) in bo javno dostopna za uporabo in nadaljnjo nadgradnjo na naslovu http://oneclicksurvey.websm.org.
Projekt povezuje družboslovno raziskovanje, statistiko, operacijske raziskave in informatiko, hkrati pa nadgrajuje preteklo delo programske skupine. Nadgrajuje tudi projekt okvirnega programa EU (Web Survey Methodology, http://WebSM.org), ki ga je predlagatelj koordiniral v letih 2003-2005. Navezuje pa se tudi na aktivnosti European Social Survey (ESS), kjer Fakulteta sodeluje kot partner, predlagatelj pa tudi kot ekspertni član ESS skupine za metodologijo.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati zaključenega projekta so pomembno prispevali k novim spoznanjem na področju metodologije spletnega anketiranja in anketne metodologije v splošnem. Projekt je namreč naslovil problem vključevanja spletnega anketiranja v kombinirane načine anketnega zbiranja podatkov z namenom optimizacije celotnega procesa, kar predstavlja enega temeljnih izzivov sodobne anketne metodologije. Pomembnost takšnih pristopov izkazuje dejstvo, da celo največje akademske anketne raziskave na svetu, kakršna je denimo European Social Survey, pospešeno proučujejo možnosti nadomeščanja dragih terenskih anket s kombiniranimi načini anketiranja, vključno s spletom.
Empirična študija je pokazala, da lahko cenejši kombinirani načini anketiranja v primerjavi s terenskim anketiranjem dosegajo primerljive ali celo višje stopnje sodelovanja. V tem okviru je najpomembnejši prispevek projekta razvoj metodologije za ocenjevanje optimalnosti različnih anketnih načrtov s hkratno vključitvijo kakovosti podatkov in stroškov. Tako z ugotovitvami empirične študije kot na osnovi proučevanja obstoječih raziskav smo namreč potrdili, da lahko le takšen celosten pristop zagotavlja zbiranje podatkov zadostne kakovosti ob vzdrževanju stroškovne optimalnosti. Ugotovitve zavračajo še vedno prevladujočo uporabo stopenj sodelovanja kot ključnega kriterija kakovosti anketnih podatkov in opozarjajo na potrebo po upoštevanju vseh virov anketnih napak.
Z vzpostavitvijo optimizacijskega modela in njegovo implementacijo smo anketni metodologiji ponudili pomembno orodje za nadaljnji razvoj anketnega raziskovanja, ki bo omogočalo doseganje anketne kakovosti v najširšem pomenu, torej ne le v smislu kakovosti podatkov, temveč tudi pravočasnosti njihovega zbiranja, ustrezne stroškovne zahtevnosti in drugih kriterijev. Znanstveno-raziskovalne ustanove lahko s tem dosegajo tudi kakovostnejšo in stroškovno učinkovitejšo vključevanje novih tehnologij v raziskovalne procese in tako optimizacijo celotnega raziskovalnega procesa.
Spletna aplikacija 1KA, ki smo jo razvijali v okviru projekta, predstavlja izjemno zmogljivo rešitev za izvedbo spletnih anket in drugih načinov anketiranja. Napredne funkcije omogočajo tako znanstvenim kot drugim uporabnikom izdelavo in izvedbo najzahtevnejših spletnih anket, skladnih s sodobnimi standardi na tem področju. Zaradi odprtokodne zasnove je prosto dostopna za uporabo in razvoj vsem zainteresiranim uporabnikom, kar zagotavlja visoko stopnjo fleksibilnosti za najrazličnejše raziskovalne probleme in hkrati omogoča učinkovito razširjanje funkcionalnosti z novimi spoznanji anketne metodologije. S hkratno uporabo drugih ugotovitev projekta je uporabnikom tako ponujena celostna rešitev za optimalnejšo izvedbo procesov anketnega raziskovanja, ki postaja tudi na področju znanstvenega raziskovanja vse pomembnejša.
Z razširjanjem vsebine spletnega portala WebSM na osnovi projektnega raziskovalnega dela smo znanstveni skupnosti in drugim uporabnikom ponudili še bogatejši vir informacij o metodologiji spletnih anket. Vključili smo veliko število novih obstoječih študij in vsa objavljena spoznanja, pridobljena v okviru zaključenega projekta. Portal tako ohranja in še utrjuje položaj vodilnega spletnega mesta na tem področju in je pomemben pripomoček za raziskovalno delo in iskanje novih spoznanj številnih raziskovalcev. Hkrati s tem tudi predstavlja osrednji vir široke diseminacije projektnih rezultatov v mednarodnem prostoru.
Končno velja izpostaviti, da so rezultati projekta tudi pomemben temelj za nadaljnje znanstveno-raziskovalno delo na tem področju. Zaradi naslavljanja enega najaktualnejših problemov anketnega raziskovanja je vzpostavil osnovo, na kateri bo mogoče prijavljati nove projekte, financirane s strani EU in drugih mednarodnih in nacionalnih raziskovalnih organizacij.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati projekta so in bodo še nadalje pomembno prispevali k razvoju anketnega raziskovanja v Sloveniji ter razširjanju spoznanj slovenske znanosti in utrditvi njenega položaja v mednarodni skupnosti.
V ožjem smislu je projekt prispeval nova spoznanja o možnostih integracije internetne tehnologije v reprezentativne ankete v Sloveniji. Proučevanje učinkovitosti novih pristopov k anketnemu raziskovanju mora namreč nujno upoštevati specifične socio-kulturne značilnosti okolja, v katerem se izvaja. Sistematično raziskovanje kombiniranih načinov anketiranja, ki vključujejo spletno anketiranje, v Sloveniji do projekta še ni bilo izvedeno in zato predstavlja pionirski prispevek na tem področju.
Empirično projektno raziskovanje, ki je v celoti potekalo na področju Slovenije, ter izdelava optimizacijskega modela so zlasti koristne za slovenske raziskovalne organizacije, saj lahko rezultate projekta neposredno prenesejo v svoje raziskovalne aktivnosti. Uporaba izdelanih rešitev jim omogoča celostno ovrednotenje različnih pristopov k anketnemu zbiranju podatkov, s čimer jim ponuja večjo optimizacijo raziskovalnih procesov v smislu kakovosti podatkov in stroškov. To lahko izrazito prispeva tudi k povečanju konkurenčnosti izvajalcem raziskovalne dejavnosti v Sloveniji. V tem okviru je posebej pomembno intenzivno sodelovanje s Statističnim uradom Republike Slovenije, saj je prav področje uradne statistike tisto, ki zahteva visoko kakovost podatkov (točnost ocen), pri čemer pa pri uporabi tradicionalnih načinov anketiranja nastajajo zelo visoki stroški raziskovanja. Statistični urad zato intenzivno proučuje različne možnosti zmanjševanja stroškov ob ohranjanju zadostne stopnje kakovosti zbranih podatkov. Uporaba izdelanih modelov ocenjevanja stroškov in optimalnosti različnih načinov anketiranja ima pri tem velik potencial za povečanje stroškovne učinkovitosti uradnega raziskovanja.
Za slovenski raziskovalni prostor je nadalje pomembna razvita spletna aplikacija 1KA, saj je na voljo (tudi) v slovenskem jeziku. To je izjemno spodbudilo njeno uporabo v slovenskem akademskem raziskovanju in med študenti, kot smo omenili, pa so med uporabniki tudi velike raziskovalne ustanove, vključno s Statističnim uradom in Inštitutom za varovanje zdravja. Široka dostopnost spletne aplikacije in prijazen uporabniški vmesnik spodbujata tudi popularizacijo kakovostnega spletnega anketiranja med širokim spektrom uporabnikov, od dijakov in študentov do znanstvenih raziskovalcev.
Raziskovalne aktivnosti projekta so z osredotočanjem na implementacijo sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij v znanstveno-raziskovalnem delu prispevale k širšemu uresničevanju prioritet Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. S tem naslavljajo eno izmed področij, ki skladno z Resolucijo o Nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu za obdobje 2006-2010 izkazujejo največji potencial za povečanje gospodarske konkurenčnosti in produktivnosti ter za tehnološki in razvojni napredek gospodarstva oziroma celotne družbe.
Končno projektne aktivnosti in njegovi rezultati predstavljajo nadaljevanje uspešnega znanstvenega dela raziskovalnega centra na Fakulteti za družbene vede ter povečanje in utrditev njegove konkurenčnosti v znanstveni skupnosti. Center s tem ohranja položaj ene izmed vodilnih raziskovalnih skupin na področju spletnega anketiranja na svetu. S tem povezana diseminacija raziskovalnih rezultatov projekta izrazito prispeva tudi k ugledu in znanstveni odmevnosti slovenske raziskovalne dejavnosti v mednarodnem prostoru in omogoča krepitev položaja slovenske znanosti v mednarodni znanstveni skupnosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
