Projekti / Programi
Določitev optimalnega ravnotežja med varovanjem in izkoriščanjem podzemnih virov mineralne in izvirske vode - Rogaška Slatine
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.06.00 |
Naravoslovje |
Geologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| P005 |
Naravoslovno-matematične vede |
Geologija, fizična geografija |
območje Rogaške Slatine; viri pitne in mineralne vode; dinamika podzemne vode in prenos snovi; izkoriščanje in varovanje vode; integriran pristop; trajnostno gospodarjenje
Raziskovalci (13)
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0215 |
Geološki zavod Slovenije |
Ljubljana |
5051410000 |
11.242 |
Povzetek
Natančno bomo opredelili razpoklinski vodonosni sistem z mineralno in pitno vodo na območju Rogaške Slatine ter proučili izvor in genezo rogaških vod, njihovo dinamiko in procese prenosa snovi v posameznih vodonosnikih ter med njimi. V ta namen bodo potekale kompleksne geološke, hidrogeološke, kemične, geokemične, mikrobiološke in izotopske raziskave (ki jih bomo integrirali z rezultati predhodnih raziskav, kot tudi z administrativno-upravnimi in ekonomskimi potrebami) katerih cilji so: 1) priprava podatkovne baze, povezane z GIS sistemom; 2) izdelava hidravličnega modela, ki bo omogočil napovedati scenarije toka in prenosa snovi v opazovanem vodonosnem sistemu, zlasti v odvisnosti od količin izčrpane vode; 3) določitev optimalnega ravnotežja med varovanjem in izkoriščanjem podzemnih virov rogaških vod; 4) priprava navodil/priporočil za dolgoročno strategijo učinkovitega upravljanja z mineralno in izvirsko vodo na območju Rogaške Slatine; 5) vzpostavitev mreže projektnih partnerjev s stalnim pretokom informacij, v katero se povabi tudi druge raziskovalne in poslovne partnerje; 6) preverjanje raziskovalne metodologije na drugih razpoklinskih vodonosnih sistemih z mineralno in izvirsko vodo - predvsem v Sloveniji in Avstriji; 7) priprava shem in priporočil za dopolnitev obstoječih navodil a) za izvajane monitoringa vodnih teles z mineralno in izvirsko vodo, b) za trajnostno gospodarjenje s temi vodnimi viri; 8) objavljanje in širjenje rezultatov predlaganega projekta v domačem in mednarodnem prostoru.
Pomen za razvoj znanosti
Bazične terenske geološke raziskave se izvajajo v okviru raziskovalnega programa Regionalna geologija. Ozemlje raziskav, ki so predmet tega projekta, sicer ni zajeto v tekočem programu, bodo pa novi terenski podatki uporabljeni pri izdelavi nove osnovne geološke karte Slovenije. Zaradi izredno kompleksne zgradbe je severni del Lista Rogatec Osnovne geološke karte SFRJ eden tistih, ki so najbolj potrebni reambulacije. Glede na to, so odgovorili rezultati projekta na mnoga nerešena vprašanja o strukturno-geološki zgradbi terena, posledično pa tudi o njegovi hidrogeološki zgradbi. Najpomebnejše novo znanstveno spoznanje se nanaša na severni karbonatni kontakt masiva Boč, ki odločilno vpliva na hidrodinamko podzemnih vod tega območja, zlasti mineralnih. Ker predstavlja masiv Boč-Plešivec skrajni del Karavank, smo pridobili pomembne informacije tudi na regionalnem nivoju. Te bi bilo treba nadgraditi z nadaljnimi raziskavami. Nejasna ostaja geološka struktura vzhodnega roba masiva Boč-Plešivec, ki zahteva uporabo kompleksnih geofizikalnih metod in tehnik.
Opisana struktura je imela glavno vlogo pri zasnovi hidravličnega modela raziskovanega območja, ki je potrdil raziskovalno hipotezo projekta – da se napajajo rogaške mineralne vode na območju Boča. Proces napajanja je vezan na karbonatne kamenine. Izotopske raziskave so pokazale, da je povprečni zadrževalni čas mineralne vode v vodonosniku od 3400 do 7200 let, medtem ko je povprečen zadrževalni čas termomineralne vode 14000 let.
Informacije o uporabnosti najsodobnejših kemijskih, geokemijskih, mikrobioloških ter izotopskih metod in tehnik za proučevanje izvora in toka mineralne vode ter prenosa snovi v razpoklinskih vodonosnih sistemih so aktualne v mednarodni raziskovalni sferi. Rezultati niso prispevali le k novim znanstvenim spoznanjem o hidrodinamičnih procesih v razpoklinskem vodonosnem sistemu, ampak tudi k razumevanju fizikalno- kemijskih in bioloških zakonitosti. Analiza biomarkerskih spojin, ki so prisotne v mineralnih vodah, je bila zelo pomembna, saj kažejo »prstni odtis« izvora mineralne vode in so v veliko pomoč pri proučevanju sorodnosti mineralnih vod. Biomarkerske spojine, ki so nastale pod različnimi pogoji in v različnih geoloških obdobjih, imajo svojstveno sestavo, ki je lastna le izvorni vodi. Vse spojine, zaznane v vzorcih termomineralnih in mineralnih vod so geogenega izvora, stalne karakteristične sestave in brez opaznih vplivov antropogene kontaminacije. V bodoče zasluži posebno pozornost raziskava pojavljanja izvornih geogenih diamantoidnih spojin kot so spojine osnovnih adamantanov in njihovih derivatov.
Pomen za razvoj Slovenije
Izdelane geološke karte velikih meril (1:5.000) s prikazano prostorsko razširjenostjo geoloških struktur in litoloških enot ter podrobnim opisom le-teh so nepogrešljiva osnova inženirsko-geoloških, hidrogeoloških, geomehanskih in okoljskih študij. Na njihovi osnovi se določa z različnimi metodami ranljivost območja raziskav.
Obravnavani podatki so bil nadgrajeni s 3D geološkim modelom in hidravličnim modelom razpoklinskega vodonosnega sistema rogaških vod, ki ni uporaben le za sofinancerja, Drogo Kolinsko d.d., ampak tudi druge inštitucije, ki izkoriščajo z raziskovalnega območja mineralno, termomineralno in izvirsko vodo (komunalna podjetja, zdravilišče, gospodarstvo in gospodinjstva). Omogoča napovedovanje obnašanja vodonosnega sistema pri nadaljnjem izkoriščanju in določitev optimalnega ravnotežje med varovanjem in izkoriščanjem podzemnih vodnih virov. Glede na to je idealno orodje za anlalizo tveganja posegov v vodonosni sistem in določitev novih lokacij za zajem mineralne in izvirske vode.
Projekt vključuje skupno delo znanosti in gospodarstva ter spodbuja nadaljne sodelovanje preko vzpostavitve mreže projektnih partnerjev. Glede na to, smo nadgradili projekt z raziskavami mednarodnega projekta K-net water, Phasing out programme - A.1.4 Water for beverage industry applying best management practises.
Rezultati projekta izkazujejo velik potencial za slovensko mednarodno uveljavljanje, saj prispeva k ohranjanju bogastva naravne dediščine, kamor uvrščamo tudi minerale vode. Poudariti je treba, da je Rogaška Slatina prepoznavna po mineralni vodi, ki so jo v teh krajih odkrili že Stari Rimljani. Sredi 19. stoletja Rogaška Slatina ni bila le svetovno znano zdravilišče, ampak tudi tretji največji svetovni dobavitelj mineralne vode. Preko prepoznavnih zdravilnih lastnosti mineralnih vod so pomebni rezultati tudi za področje zdravstva. Vsi pojavi zanimivih geoloških struktur, mineralov in fosilov, najdeni med terenskimi raziskavami, so evidentirani na kartah in dodatno doprinesejo k varovanju naravne dediščine.
Mednarodna projektna skupina je vključila v program raziskav tudi ukrepe za doseganje trajnostnega razvoja. Rezultati podajajo smernice za sonaravno izkoriščanje vodonosnikov z mineralno in pitno vodo ter za izvajanje količinskega in kakovostnega monitoringa.
Opredelitev geogenih sestavin naravnih mineralnih vod in določitev kriterijev za oceno izvirne čistosti so podlaga pravnemu redu EU za področje naravnih mineralnih vod, hkrati pa tudi podlaga za promocijo odličnosti slovenskih naravnih mineralnih vod. Predstavitve rezultatov v mednarodni skupnosti bodo prispevale k razpoznavnosti Slovenije v svetu, zlasti v povezavi z naravno dediščino.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
