Projekti / Programi
Digitalni arhiv naravne in kulturne dediščine
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.07.00 |
Naravoslovje |
Računalniško intenzivne metode in aplikacije |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| P170 |
Naravoslovno-matematične vede |
Računalništvo, numerična analiza, sistemi, kontrola |
naravna in kulturna dediščina, digitalna zbirka podatkov, izobraževanje, informacijske tehnologije (IT), spletna aplikacija, e-vsebine, e-učenje, računalniško opismenjevanje, računalniško programiranje, odprta koda, uporabniška izkušnja
Raziskovalci (15)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
15854 |
dr. Andrej Bauer |
Matematika |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
199 |
| 2. |
19284 |
dr. Marko Boben |
Računalniško intenzivne metode in aplikacije |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
84 |
| 3. |
29956 |
Maja Brajnik |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2008 - 2009 |
0 |
| 4. |
29959 |
Joahim Dokler |
Računalništvo in informatika |
Tehnični sodelavec |
2008 - 2009 |
8 |
| 5. |
24421 |
dr. Boris Horvat |
Računalniško intenzivne metode in aplikacije |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
143 |
| 6. |
22401 |
dr. Matjaž Konvalinka |
Matematika |
Raziskovalec |
2010 - 2011 |
118 |
| 7. |
11234 |
dr. Jurij Kovič |
Računalniško intenzivne metode in aplikacije |
Raziskovalec |
2010 - 2011 |
194 |
| 8. |
26450 |
dr. Primož Lukšič |
Računalniško intenzivne metode in aplikacije |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
96 |
| 9. |
33024 |
Rok Okorn |
Matematika |
Raziskovalec |
2010 - 2011 |
7 |
| 10. |
21658 |
dr. Alen Orbanić |
Računalniško intenzivne metode in aplikacije |
Raziskovalec |
2008 - 2009 |
141 |
| 11. |
29957 |
Saša Petejan |
Interdisciplinarne raziskave |
Raziskovalec |
2008 - 2009 |
41 |
| 12. |
01941 |
dr. Tomaž Pisanski |
Matematika |
Vodja |
2008 - 2011 |
866 |
| 13. |
03231 |
dr. Marko Razpet |
Matematika |
Raziskovalec |
2010 - 2011 |
788 |
| 14. |
29958 |
dr. Romina Rodela |
Družboslovje |
Raziskovalec |
2008 |
90 |
| 15. |
26379 |
dr. Mateja Šmid Hribar |
Humanistika |
Raziskovalec |
2008 - 2009 |
280 |
Organizacije (1)
Povzetek
Razvoj računalništva in informacijskih tehnologij, spleta in spletnih enciklopedij, ki temeljijo na odprtokodni paradigmi, omogočajo množičen dostop do digitaliziranega gradiva in njegovo soustvarjanje. V primeru popisovanja naravne in kulturne dediščine v Sloveniji, ki je sedaj razdrobljena in težko dostopna za pregledovanje, omogočajo sodobne informacijske in spletne tehnologije vzpostavitev spletne platforme za popisovanje in ustvarjanje javno dostopne baze dediščine. Množična dostopnost in uporabniku prijazen spletni vmesnik sta izhodišči za prepoznavanje dediščine in ozaveščanje o njenem pomenu ter ohranjanju.
Projekt vključuje analizo, načrtovanje, izvedbo in vzpostavitev spletne platforme, ki uporabnikom omogoča pregledovanje in popisovanje dediščine na določenem geografskem območju z vnašanjem podatkov v obliki tekstov, fotografij, avdio in video posnetkov ter geografsko označevanje dediščine z vnašanjem podatkov v interaktivni zemljevid. Namenjen je digitalizaciji naravne in kulturne dediščine v Sloveniji, rezultat pa bo v prosti uporabi na spletu tako za strokovnjake, ki bodo lažje in hitreje prišli do pomembnih informacij, kot tudi za splošno javnost, ki bo tako prišla preko sodobnih komunikacijskih poti do podatkov, ki ji do sedaj niso bili na voljo. Vsi uporabniki bodo lahko v projekt vključeni kot soustvarjalci – širina projekta bo omogočala prispevek vsakega posameznika – s čimer bo zapolnjena vrzel med strogo znanostjo in najširšo javnostjo na področju kulturne in naravne dediščine, hkrati pa bo pospešena rast digitalnih informacij.
Pomen za razvoj znanosti
Razvili in izdelali smo prototip spletnega portala za dostop do zbirk digitalizirane dediščine in soustvarjanje spletnih zbirk naravne in kulturne dediščine. Domena http://babi.imfm.si/ označuje naš testni strežnik, na katerem teče FreeBSD in pripadajoča odprtokodna programska oprema (Django, Apache, ...), ki jo uporabljamo za gradnjo, testiranje in streženje spletnega portala, ki je v končni fazi povsem odprt javnosti in neodvisen od prispevanja vsebin ustanov, ki popisujejo in hranijo dediščino.
Nova znanja, ki smo jih pridobili tehnološki partnerji, so predvsem s področja kategorizacije in razumevanja problematike kulturne in naravne dediščine – obe znanji sta izjemnega pomena za uspešno delovanje portala. Interdisciplinarno sodelovanje na področju vsebin in zagotavljanja baz podatkov z Narodno in univerzitetno knjižnico in Parkom Škocjanske jame je omogočilo izdelavo prototipnega podatkovnega modela ter klasifikacijo kulturne in naravne dediščin, ki sta v uporabi na spletnem mestu. Interdisciplinarno je bilo ugotovljeno, da je projekt spodbudil sodelovanje na področju razumevanja kategorizacije, nujnost njenega nadaljnjega razvoja in ustvarjanja podatkovnih baz, ki so kompatibilne v Sloveniji in tudi v sklopu mednarodnih projektov. Projekt predstavlja mogoče rešitve trenutno raznolike urejenosti digitaliziranih objektov kulturne in naravne dediščine v Sloveniji. Glede na ugotovitev, da sta geografsko umeščeni zgolj dve vrsti dediščine (nepremična kulturna dediščina in naravne vrednote) smo veliko projektnega časa namenili iskanju rešitve za geografsko umestitev vseh štirih vrst dediščine. Skladno s tem smo vzpostavili usklajevanje z organizacijami, ki hranijo vsebine naravne ali kulturne dediščine (ministrstvo za kulturo in ZRC SAZU). Geolociranje dediščine smo identificirali kot samostojno interdisciplinarno delovno področje.
Pomen za razvoj Slovenije
Prototip spletišča predstavlja prvo integrirano spletišče s področja predstavljanja naravne in kulturne dediščine. V fazi prototipa je promocija lokalnega prostora uresničena z geografsko umestitvijo objektov dediščine. To štejemo za izhodišče nadaljnjega povezovanja na lokalni in hiperlokalni ravni. Tehnično gledano smo minimizirali programsko opremo, ki jo mora končni uporabnik namestiti – običajen uporabnik že ima nameščeno vso potrebno programsko opremo (brskalnik, Java, osnovne avdio/video predvajalnike). S tem smo zagotovili dostop do prototipa najširši skupini uporabnikov interneta. S projektom smo postali partner konzorcija Europeana - Multi-lingual online collection of millions of digitized items from European museums, libraries, archives and multi-media collections - http://www.europeana.eu/ in član Tematske mreže partnerjev evropske digitalne knjižnice (European Digital Library Thematic Network of Partners), ki predstavlja glavnino EDLnet projekta, ustanovljenega pod okriljem programa Evropske komisije eContentPlus). Nadaljujemo proces povezovanja projekta s portalom DRIVER II (7. Okvirni program EU). Infrastruktura, ki bi jo dodatno razvili na tem projektu, naj bi postavila temelje za dodatno povezovanje novih znanstvenih repozitorijev in ustvarjanje evropske mreže vsebinsko in formalno zelo različnih digitalnih repozitorijev. V času projekta smo proučili zahteve partnerjev glede implementacije protokola OAI-PMH.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
