Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARRS

Zmanjšanje ranljivosti zgodovinskih zidanih stavb z utrjevanjem s CFRP trakovi in potresno izolacijo

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.01.00  Tehnika  Gradbeništvo   

Koda Veda Področje
T220  Tehnološke vede  Gradbeništvo, hidravlika, priobalna tehnologija, mehanika zemljin 
Ključne besede
zidane stavbe, kulturna dediščina, potres, utrjevanje, CFRP laminati, potresna izolacija, potresna miza, model
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (9)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  20631  dr. Uroš Bohinc  Tehnika  Raziskovalec  2008 - 2011  106 
2.  04259  Branko Cerut  Tehnika  Tehnični sodelavec  2008  56 
3.  24339  dr. Matija Gams  Tehnika  Raziskovalec  2009 - 2011  187 
4.  14870  dr. Iztok Klemenc  Tehnika  Raziskovalec  2008  224 
5.  21593  dr. Stanislav Lenart  Tehnika  Raziskovalec  2009 - 2011  226 
6.  05697  mag. Marjanca Lutman  Tehnika  Tehnični sodelavec  2008 - 2011  458 
7.  06018  Ljubo Petkovič  Tehnika  Tehnični sodelavec  2008 - 2011  64 
8.  00654  dr. Miha Tomaževič  Tehnika  Vodja  2008 - 2011  743 
9.  10328  mag. Polona Weiss  Tehnika  Raziskovalec  2008 - 2011  154 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  1502  Zavod za gradbeništvo Slovenije  Ljubljana  5866324000  9.901 
Povzetek
V zadnjih tridesetih letih, odkar se na področju varstva kulturne dediščine pozornost posveča tudi problemom protipotresne zaščite, je bilo razvitih že več metod utrjevanja starih zidanih konstrukcij. Kljub temu, da so se zdaj že klasične rešitve izkazale kot učinkovite med samimi potresi, se z razvojem novih materialov in tehnologijs porajajo vedno novi predlogi. Rešitve gredo v dve smeri: na eni strani gre za uporabo sodobnih, s karbonskimi(CFRP) ali steklenimi vlakni (GFRP) ojačenih polimernih laminatov tudi pri zidanih konstrukcijah, na drugi strani pa, še posebej tam, kjer zahteve za ohranitev kulturne dediščine ne dopuščajo posegov v konstrukcijo, za izolacijo konstrukcij od potresnih vplivov. Prva usmeritev je bila že podprta z nekaj eksperimentalnimi raziskavami, medtem ko je bila druga celo uporabljena pri nekaterih novih zidanih stavbah (Čile, Kitajska), pa tudi redkih pomembnih stavbah zgodovinskega pomena (ZDA), vendar manj raziskana. Ker je število raziskav v enem in drugem primeru močno omejeno, je težko soditi o resnični uspešnosti obeh tehnoloških rešitev, ne da bi pred široko uporabo metod preverili še nekaj dodatnih parametrov. V okviru predlaganega raziskovalnega projekta bomo poskušali potrditi preliminarne ugotovitve o ugodnih učinkih omenjenih tehnoloških rešitev, ter raziskali, pod katerimi pogoji veljajo. Na podlagi rezultatov eksperimentalnih raziskav bomo izdelali navodila za aplikacijo metod in računsko preverjanje učinka, še posebej pa bomo opozorili na pogoje, ki jih bo treba upoštevati za učinkovito delovanje v daljšem časovnem obdobju.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati raziskav so ovrgli nekatere zadržke, pojasnili mehanizme delovanja, vendarle deloma potrdili učinke sodobnih tehnoloških rešitev za protipotresno utrjevanje starih zidanih konstrukcij. Ocenjujemo, da so dale raziskave v trenutku, ko proizvajalci sodobnih materialov na trgu ponujajo široko paleto izdelkov in rešitev brez ustreznih dokazov o učinkovitosti, rezultate, ki bodo pomembni ne samo za domačo, pač pa tudi za mednarodno strokovno javnosti. Na podlagi rezultatov eksperimentalnih raziskav bo mogoče izpeljati modele za računsko dokazovanje učinkovitosti tovrstnih posegov in izbrati preizkuševalne metode, s katerimi mo mogoče enolično določiti vrednosti parametrov, ki se bodo uporabljali kot vhodni podatki za račun. Pričakujemo, da bo razumevanje interakcije med starimi in sodobnimi materiali, z velikimi medsebojnimi razlikami vrednosti mehanskih lastnosti, pripomoglo k razvoju tehnoliških rešitev, ki bodo ugotovljene pomanjkljivosti odpravile. Pričakujemo tudi, da bodo rezultati raziskav pomembno vplivali na odločitve v zvezi z varstvom kulturne dediščine pred potresi in pomenili korak naprej pri skrbi za zmanjšanje potresne ranljivosti starih, zgodovinsko pomembnih zidanih stavb. Kakor kažejo prvi odzivi v mednarodni strokovni javnosti, so rezultati med prvimi eksperimentalnimi podatki v tako širokem obsegu, še posebej, ker so bili pridobljeni pri obtežbenih pogojih, ki veljajo v primeru potresov.
Pomen za razvoj Slovenije
Potresna rehabilitacija starih mestnih in podeželskih jeder na potresno ogroženih območjih je pereč problem, ki se ga sicer zavedamo že dalj časa, vendar sistematičnih ukrepov za zmanjšanje potresnega tveganja, ki jih morajo izpeljati mestne uprave, še ni. Čeprav so učinkoviti, so klasični utrditveni ukrepi razmeroma dragi, njihova aplikacija pa zahteva izselitev uporabnikov iz prostorov stavb. Sodobne tehnološke rešitve postajajo cenejše in manj moteče, vendar njihovi učinkiu še niso dovolj raziskani, da bi jih lahko priporočili za splošno uporabo, a tudi sama tehnologija še ni v celoti prirejena za masovnejšo uporabo. Predvideni rezultati raziskav bodo nedvomno pripomogli k povečanju varnosti družbe na potresno ogroženih območjih, če bodo le pravočasno uporabljeni za razvoj metod in tehnologij, ki bodo odpravile ugotovljene pomanjkljivosti. Vsebina projekta je usklajena z razvojno politiko države in usmeritvami, ki so veljale v času odobritve projekte in veljajo še danes. Vključuje se v več prioritetnih sklopov, tako v sklop za ohranitev kulturne dediščine kot v sklop, ki raziskuje in razvija nove materiale in postopke, saj se je v okviru projekta raziskovala možnost varstva arhitekturne kulturne dediščine pred potresi z uporabo novih materialov in tehnologij. Rezultati raziskav bodo sofinancerju omogočili razširitev uporabe produktov na področje, ki ga do sedaj ni pokrival oziroma učinki njegovih tehnoloških rešitev še niso bili eksperimentalno preverjeni. Ravno tako mu dajejo usmeritve za izboljšave tehnoloških rešitev, pa tudi za razvoj materialov, s katerih bodo odpravljene pomanjkljivosti, ki so jih nakazale raziskave, opravljane v okviru projekta.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2008, 2009, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2008, 2009, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno