Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARRS

OCENA SPREJEMLJIVOSTI MULTIFAKTORSKE LESTVICE ZA NAPOVED DEPRESIJE V DRUŽINSKI MEDICINI

Uredi
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.08.00  Medicina  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)   

Koda Veda Področje
B680  Biomedicinske vede  Javno zdravstvo, epidemiologija 
Ključne besede
depresija, družinska medicina, napovedna vrednost
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (10)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  02058  Tatjana Berger  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2008 - 2011  245 
2.  18329  dr. Josip Car  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Vodja  2008 - 2011  244 
3.  10458  dr. Borut Peterlin  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2008 - 2011  808 
4.  24488  dr. Janez Rifel  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Mladi raziskovalec  2008 - 2011  195 
5.  18328  dr. Danica Rotar Pavlič  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2008 - 2010  1.053 
6.  33119  Barbara Rugelj  Reprodukcija človeka  Tehnični sodelavec  2010 - 2011  0 
7.  10937  dr. Polona Selič - Zupančič  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2008 - 2011  455 
8.  11867  dr. Igor Švab  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2008 - 2010  1.047 
9.  26220  Barbara Toplek  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2008 - 2010  7 
10.  05379  dr. Bojan Zalar  Medicina  Raziskovalec  2008 - 2011  171 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0381  Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta  Ljubljana  1627066  44.806 
2.  2451  Zavod Biomedicinski Raziskovalni Inštitut  Ljubljana  2196018  0 
Povzetek
V projektu bomo analizirali rezultate prospektivne kohortne študije, kjer so bili v vzorec zajeti odrasli obiskovalci 60 ambulant splošne medicine. Na ta način smo vzorčili 1100 bolnikov. Prevalenco depresije smo vrednotili ob uporabi vprašalnika CIDI, ki je v Sloveniji že validiran. Nameravamo 1) razviti in validirati multifaktorsko lestvico za uporabo v splošni medicini, s pomočjo katere bi lahko napovedali nastanek in trajanje depresije in 2) preučiti tveganje za nastanek in trajanje depresije pri obiskovalcih ambulant splošne medicine. Analizirali bomo podatke o trenutnem zdravstvenem stanju in o celi vrsti dejavnikov tveganja v začetku, ob 6 in ob 12 mesecih. Zbrani podatki nam bodo tudi pomagali določiti prevalenco depresije.
Pomen za razvoj znanosti
Identificirani dejavniki tveganja za razvoj depresije so osnova za revizijo vodenja depresije v osnovni zdravstveni dejavnosti. V Evropi 10 % prebivalcev oz. 25 % tistih, ki so obravnavani na primarni ravni, trpi zaradi depresije. Boljše odkrivanje in ocenjevanje bo omogočilo boljše zdravljenje te bolezni in prispevalo k zmanjševanju bremena depresije, vključno s samomorilnostjo. Slovenija ima zaradi samomora letno več kot 30 umrlih oseb na 100.000 prebivalcev. Depresija je ena izmed najpogostejših psihiatričnih obolenj, ki pomembno prispeva k obolevnosti in umrljivosti v populaciji. Napovedi kažejo, da bo depresija leta 2020 druga najpogostejša bolezen (za srčno-žilnimi boleznimi), ki bo bremenila svetovno prebivalstvo.Rezultati študije so nadgradnja že obstoječega znanja raziskovalcev v raziskovalni skupini, kot razširitev mednarodnega projekta izhaja iz preverjenih znanstvenih metod, sodelovanje z mednarodno uveljavljenimi strokovnjaki na področju depresije v osnovni zdravstveni dejavnosti pa je zagotovilo, da bodo identificirani dejavnike tveganja za nastanek depresije (kronična črevesna bolezen, inkontinenca, slabo finančno stanje, smrt najbližjega, psihične ali čustvene težave očeta, diskriminacija zaradi zunanjosti, telesna zloraba v otroštvu in težave z alkoholom in drogo v družini) relevantni tako za Slovenijo kot za mednarodno javnost.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati naše študije bodo prispevali k zgodnjemu odkrivanju depresije (sekundarna preventiva) v družinski medicini. Model dejavnikov tveganja je bil izdelan prospektivno na velikem reprezentativnem vzorcu. V študiji smo prikazali vzorec multimorbidnosti na reprezentativnem vzorcu obiskovalcev družinske medicine (Tabela 8, PRILOGA 2). O veliki prisotnosti multimorbidnosti poročajo tudi drugi avtorji (Fortin et al 2005, Vogeli et al 2007). Znano je, da imajo bolniki s štirimi ali več kroničnimi boleznimi hkrati 99-krat višjo možnost, da bodo potrebovali hospitalizacijo, ki pa bi se ji lahko izognili z ustrezno oskrbo v družinski medicini (Wolff et al 2002), rezultati kažejo (Tabela 7, PRILOGA 2), da je bilo 19% bolnikov v obravnavanem vzorcu hospitaliziranih enkrat ali večkrat. Ugotovili smo, da sta depresija in anksioznost sta prisotni pri okoli četrtini obiskovalcev ambulant družinske medicine (King et al 2008), kar je potdilo tudi vzdolžno spremljanje vzorca (glej str. 7). Ker raziskave kažejo, da je okoli 60 % bolnikov z depresijo oz. anksioznostjo v družinski medicine neprepoznanih in s tem tudi nezdravljenih (Ani et al 2008), odkrivanje in zdravljenje teh motenj predstavlja velim izziv za zdravnika družinske medicine. Drugi rezultati v Sloveniji kažejo, da naj bi zdravniki družinske medicine aktivno in rutinsko iskali bolnike z depresijo in anksioznostjo med svojo populacijo, pri čemer naj bi se posebej osredotočili na ženske, bolnike z nižjo izobrazbeno stopnjo, ovdovele oz. ločene bolnike, bolnike s kronično bolečino, s srčno-žilnimi in revmatološkimi obolenji ter z migreno (Klemenc-Ketiš et al 2010), prispevek naše študije pa so še dodatni dejavniki tveganja za depresijo: kronična črevesna bolezen, inkontinenca, slabo finančno stanje, smrt najbližjega, psihične ali čustvene težave očeta, diskriminacija zaradi zunanjosti, telesna zloraba v otroštvu in težave z alkoholom in drogo v družini. Fortin M, Bravo G, Hudon C, Vanasse A, Lapointe L. Prevalence of multimorbidity among adults seen in family practice. Ann Fam Med 2005; 3: 223-8. Vogeli C, Shields AE, Lee TA, Gibson TB, Marder WD, Weiss KB, et al. Multiple chronic conditions: prevalence, health consequences and implications for quality, care management, and costs. J Gen Intern Med 2007; 22 (Suppl 3): 391-5. King M, Walker C, Švab I, Rotar Pavlič D. Development and validation of an international risk prediction algorithm for episodes of major depression in general practice attendees. Arch Gen Psychiatry, 2008; 65: 1368-1376. Wolff JL, Starfield B, Anderson G. Prevalence, expenditures, and complications of multiple chronic conditions in the elderly. Arch Intern Med 2002; 162: 2269-76. Ani C, Bazargan M, Hindman D, Bell D, A Farooq M, Akhanjee L et al. Depression symptomatology and diagnosis: discordance between patients and physicians in primary care settings. BMC Fam Pract 2008; 9: 1. Klemenc-Ketiš Z, Kersnik J, Novak-Glavač D. Determinants of depression and anxiety in family practice patients with comorbidities. Wien Klin Wochenschr 2010; 122 (Suppl 2): 35-9.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2008, 2009, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2008, 2009, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno