Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

PROBLEMI ZGODOVINE SLOVENSKO-ITALIJANSKIH ODNOSOV

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.01.00  Humanistika  Zgodovinopisje   

Koda Veda Področje
H271  Humanistične vede  Politična zgodovina 
Ključne besede
Slovensko-italijanski odnosi, nacionalne historiografije, Italija, Slovenija, kolektivni spomin, »shared history«, miti in stereotipi, etnične in demografske spremembe, ideologije
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (9)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  10728  dr. Darko Darovec  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2008 - 2011  519 
2.  17057  dr. Aleksej Kalc  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2008 - 2011  410 
3.  24376  dr. Borut Klabjan  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2008 - 2011  360 
4.  17060  dr. Taja Kramberger  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2008 - 2009  329 
5.  12648  dr. Egon Pelikan  Zgodovinopisje  Vodja  2008 - 2011  267 
6.  17051  dr. Jože Pirjevec  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2008 - 2011  800 
7.  31316  dr. Monica Rebeschini  Humanistika  Raziskovalec  2009 - 2011  50 
8.  15876  Vida Rožac Darovec  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2008 - 2011  145 
9.  25544  dr. Martina Vovk  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  2010 - 2011  50 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  1510  Znanstveno-raziskovalno središče Koper  Koper  7187416000  13.984 
Povzetek
Namen projekta je raziskava ključnih prelomnic 20. stoletja na relaciji slovensko-italijanskih odnosov. Historična rekonstrukcija dogodkov je bila sicer že obdelana, vendar se njihova interpretacija razlikuje v posameznih nacionalnih zgodovinopisjih. Težišče raziskave bo usmerjeno na odnos historiografij do štirih najpomembnejših prelomnic: - prvo povojno obdobje in odnos fašistične politike do Slovencev; - obdobje druge svetovne vojne in vloga Italije pri napadu na Slovenijo (Jugoslavijo); - aretacije, deportacije in izvensodne usmrtitve (t. i. vprašanje fojb) po kapitulaciji Italije; - izseljevanje Slovencev po prvi svetovni vojni v primerjavi z izseljevanjem Italijanov po koncu druge svetovne vojne (»esodo«) in spremembe strukture prebivalstva. Raziskovalno delo bo temeljilo na preučevanju ključnih razlik, ki se danes nahajajo v interpretacijah skupne zgodovine celo na ravni povsem nespornih zgodovinskih dejstev. Raziskava bo zato s sodobnimi historičnimi znanstvenimi metodami preučila predvsem nekatere vidike, ki se vse do danes kažejo kot precej pomanjkljivi. Posebna pozornost bo posvečena etničnim in demografskim spremembam kot političnemu inštrumentu v slovensko-italijanskih odnosih, eskalacijam nasilja, ki se kažejo čez celotno obravnavano obdobje (od fašističnih akcij po prvi svetovni vojni do izvensodnih usmrtitev po koncu druge svetovne vojne), zgodovinskim interpretacijam, ki enačijo nacionalno in ideološko pripadnost, oblikovanju »deljenega kolektivnega« spomina v obmejnem območju in identifikaciji ter preučitvi najbolj pogostih negativnih zgodovinskih mitov in stereotipov, ki se pojavljajo v slovensko-italijanskih odnosih (pomemben delež predstavlja preučitev uporabe nacionalnih stereotipov v pedagoških praksah). Izsledki raziskav bodo predstavljeni v sprotnih objavah in v vsaj treh znanstvenih monografijah, ki bodo na izviren in primerjalen način prikazale opisano problematiko.
Pomen za razvoj znanosti
Slovenski in italijanski nacionalni zgodovinopisji sta kljub evropski integraciji pri obravnavi zlasti zgodovine severnega Jadrana kot območja medkulturnih in medetničnih stikov, ujeti v procese mitologizacije preteklosti in razlage zgodovine skozi prizmo »ene nacionalne resnice«. Ta diskurz temelji na izključevanju »drugega«, kar v procesu medkulturnega obmejnega povezovanja ter meddržavnih odnosov onemogoča komunikacijo na zgodovinski, politični in splošni družbeni ravni. Zato je z vidika znanstvenega in tudi siceršnjega sodelovanja potrebno sporne zgodovinske tematike analizirati in dokumentirati ter razširiti interpretacije, ki nastopajo kot nosilke stereotipizacij. Težišče raziskave je bilo usmerjeno na odnos historiografij do štirih izbranih najpomembnejših prelomnic, to so: - prvo povojno obdobje in odnos fašistične politike do Slovencev; - obdobje druge svetovne vojne in vloga Italije pri napadu na Slovenijo (Jugoslavijo); - aretacije, deportacije in izvensodne usmrtitve (t. i. vprašanje fojb) po kapitulaciji Italije; - izseljevanje Slovencev iz Julijske krajine po prvi svetovni vojni v primerjavi z izseljevanjem Italijanov iz Istre po koncu druge svetovne vojne (»esodo«) in spremembe strukture prebivalstva. Pomen rezultatov dela na projektu je v vzpostavljanju nove paradigme pri pristopu k raziskavam t. i. obmejnih študij (border studies). Rezultati, ki so pomembni za razvoj znanosti so najbolj razvidni v dveh ključnih segmentih realizacije projekta: 1. Projekt prinaša v slovenski prostor novo metodologijo in analitične prakse, ki so vpete v aktualne raziskovalne tokove v evropskem in svetovnem zgodovinopisju. Raziskovalni pristop projektne skupine skuša slediti sodobnim historiografskim tokovom z uporabo metodološkega koncepta t. i. »skupne zgodovine« (shared history oz. histoire croisée), posebej njenih usmeritev v komparativne študije, ki težijo k preseganju ekskluzivistične nacionalne interpretacije zgodovine. S tem pristopom so sodelavci na projektu analizirali interpretacije izbranih ključnih prelomnic v zgodovini slovensko-italijanskih odnosov v prostoru zahodne Slovenije. 2. Projektna skupina je evidentirala nove primarne vire v tujih arhivih (npr. v Londonu, Washingtonu, Vatikanu, Pragi itd.), kakor tudi pregledala že dokumentirane vire iz slovenskih in italijanskih arhivov, ki so pogosto selektivno pojavljajo v slovenskih in italijanskih historiografskih študijah. Dolgoročni učinek njihovih raziskav bo predstavljen v zbirkah arhivskih virov, ustnih pričevanj in drugih virov, ki bodo uporabni za mnoge nadaljnje raziskave. Zlasti v omenjenih dveh točkah je projekt presegel pričakovanja. Tretja točka, kjer so rezultati dela na projektu pomembni za razvoj zgodovinske znanosti v širšem smislu, pa kažejo na očiten razkorak, ki nastaja v interpretacijah zgodovinskih dogodkov zaradi pogojenosti stroke na eni in drugi strani slovensko-italijanske meje, s kontekstom nacionalnega »mi diskurza«, kljub načelnemu upoštevanju pravil zgodovinske stroke. Usklajevanje teh dveh skrajnosti bo bistveno pripomoglo k razvijanju državljanske in evropske zgodovinske zavesti v regiji, kjer nastopata dve nacionalni identiteti v stiku. Zato bomo kot sklepni rezultat projekta v letu 2011 organizirali poseben slovensko-italijanski posvet o zgodovinopisju ob meji (načrtovan že leta 2010, a prestavljen na željo kolegov iz Italije). Na njem bo več kot 50 najbolj uveljavljenih zgodovinarjev predstavilo perspektive epistemoloških in metodoloških pristopov k historiografski praksi v obmejnem multietničnem prostoru.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalni projekt se v bistvenih raziskovalnih sklopih dotika pogleda na relacijo med nacionalno in evropsko zgodovinsko paradigmo. Ob tem analizira specifike slovenskega nacionalnega razvoja, oblikovanja identitet v mejnem področju zahodnega dela Republike Slovenije, predvsem pa je usmerjen k zavedanju o slovenski nacionalni identiteti v kontekstu izbranih vsebinskih sklopov (posledice prve svetovne vojne, povojna nacionalna trenja, fašistična politika do Slovencev, obdobje druge svetovne vojne, vprašanje aretacij, deportacij in izvensodnih usmrtitev - t.i. »fojbe«, izseljevanje in spreminjanje etnične strukture prebivalstva) ter skupne evropske zgodovine. V družbenem kontekstu predstavljajo tovrstne študije pomemben korak k integracijskim procesom znotraj Evropske unije. Vprašanje npr. regionalnega povezovanja si je nemogoče zamišljati dokler niso presežene zgodovinske »travme« in niso ustvarjeni predpogoji za sporazumevanje na najširši družbeni ravni. Pomen rezultatov dela na projektu je tako usmerjen v vzpostavljanje analitične paradigme v stroki na eni in ozaveščanje družbe o kompleksni zgodovini prostora kjer se soočajo različne identitete v stiku na drugi strani. Mešana slovensko-italijanska kulturno-zgodovinska komisija, ki je pred nekaj leti izdelala pomembno poročilo o odnosih med obema narodoma v letih 1880-1956, se je med drugim dotaknila tudi zgoraj navedenih vsebinskih sklopov. Dosegla je bistven napredek pri oblikovanju skupnega pogleda na skupno zgodovino italijanskega in slovenskega zgodovinopisja, vendar je ustrezno času in razmeram, bilo to narejeno na zelo previden in sumaričen način, ki še zdaleč ne zadostuje celoviti predstavitvi zapletene problematike, niti na metodološki, niti na vsebinski ravni. Namen projekta je tako bil z metodološkim pristopom t.i. skupne zgodovine in kritično analizo interpretacij zgodovine obmejnega slovensko-italijanskega območja preseči enostranske interpretacije nacionalnih historiografij, ki se med drugim reprezentirajo tako v medijih kakor v (zlasti osnovnošolskem in srednješolskem) izobraževalnem sistemu v Sloveniji in v Italiji. Sodelavci projekta so nadgradili dosedanje znanstveno sodelovanje s tujimi raziskovalci s pripravo in uspešno oddajo dveh Interreg projektov z univerzama v Trstu in v Vidmu. V praktičnem smislu je pomen za Slovenijo v tem, da se z rezultati dela na projektu v veliki meri seznanja z novo dokumentacijo iz tujih arhivov. Poleg drugega nam to omogoča vpogled v zgodovino zapletenih razmerij, kako so na zgodovinski proces slovensko-italijanskih odnosov gledali tudi akterji iz tujine, ki so imeli interese na območju nekdanje Julijske krajine. Za razvoj Republike Slovenije je namreč pomembno, da se tudi slovensko zgodovinopisje reprezentira na metodološko in vsebinsko komparativni ravni, z evropskimi trendi v zgodovinopisni znanosti ter humanističnih in družboslovnih vedah sploh. Učinek pa je zagotovo pomemben tudi na širši družbeni in ne nazadnje politični ravni, saj rezultati podpirajo usmeritve v zunanji politiki Republike Slovenije (projekt je tako v očitnem skladju s smernicami, ki sta jih deklarirala slovenski predsednik Danilo Türk in italijanski predsednik Giorgio Napolitano na srečanju 17. januarja 2011).
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2008, 2009, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2008, 2009, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno