Projekti / Programi
PODEŽELJE IN MESTO NA PRIMORSKEM: DRUŽBENA, GOSPODARSKA IN PRAVNA RAZMERJA MED STARIM REDOM IN MODERNIZACIJO
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H270 |
Humanistične vede |
Socialna in ekonomska zgodovina |
odnos mesto – podeželje; tranzicija stari red – modernizacija; socialne mreže; ekonomske strategije; skupnost in posameznik; demografija
Raziskovalci (9)
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskava preučuje odnos podežlja do večjih mest v primorskem prostoru (Gorica, Trst, Koper) v času med starim redom in modernizacijskimi procesi novejše dobe. K temu temeljnemu zgodovinskemu vprašanju projektna skupina pristopa tako, da v središče svojega opazovanja postavlja podeželsko stvarnost in ljudi. Na ta način namerava podeželsko družbo obravnavati kot stvarnost, ki je sposobna aktivnega odnosa do mest ter inovativnega odziva na izzive modernizacije, in ki ne samo pasivno sprejema razmerij in se prilagaja spremembam pod pritiskom dejavnikov, ki izvirajo iz mestnega okolja. Podeželje in posamezniki s podeželja se torej poskušajo obravnavati kot aktivni subjekti zgodovinskih procesov.
Raziskava bo potekala z anlitičnim in s komparativnim pristopom (primerjava sosednjih raziskovalnih okolij), in sicer ne le iz metodološke potrebe oz. prepričanja, ampak tudi zato, ker podeželskega prostora v vplivnih sferah Trsta, Gorice in Kopra ni zaznamovala samo ena podeželska kultura in tudi vaške skupnosti so razvijale različne socialne in gospodarske mreže, ki so se spreminjale skozi čas. Preučevanje teh bo potekalo tako na primeru običajnih kakor tudi izrednih razmer (kmečka upornost). Raziskovalna skupina bo s študijami primera posebej preučevala vaške skupnosti in vaške elite ter osvetlila njihov odnos z mesti, prav tako bo s študijami primera preučevala ekonomijo podeželja in strategije preživetja na podeželju ter iskala podeželske odzive na vplive urbanih središč, ki se kažejo v obliki taktik in praks vaških skupnosti in posameznikov, in sicer tako v družbi starega reda kakor v procesu modernizacije. Obenem bo s študijami primera preučevala demografske povezave med podeželjem in mesti, posebej selitvene tokve in demografsko strukturo v daljši dobi demografskega prehoda.
Kvalitativna in kvantitativna analiza različnih zvrsti virov (zlasti, a ne izključno, arhivskih) bo omogočila nove izsledke o podeželskih kulturah in ekonomijah v času tranzicije iz starega reda v modernizacijo.
Pomen za razvoj znanosti
Z metodološkega in vsebinskega vidika so raziskave zajemale področje, ki je v slovenskem zgodovinopisju precej neraziskano, tako da so vanj uvajale originalne prijeme in raziskovalne pristope. Projekt je temeljil na neobdelanem gradivu, analiziranem s prepletanjem kvalitativnih in kvantitativnih analiz. Zlasti v kvantitativne analize so bile vpeljane nove analitične kategorije (spol, socialne in starostne skupine ter poklicne skupine) in tipične vloge. Pri uporabi in analizi upravnih, cerkvenih, sodnih in policijskih virov je vpletena interpretacija vira, ki je temeljia na postmodernističnem branju (uporaba retoričnih strategij in različnih prejemnikov sporočil). V raziskave so bile vnešene tudi druge zvrsti virov (npr. potopisi). Ker je bilo natančno branje upravnih virov oteženo zaradi manka raziskav s področja pravne zgodovine, je projektna skupina intenzivno delala na razvoju novih pravnih ustanov in sredstev, ki so del modernih družb in ki se pod vplivom razsvetljenstva, naravnega prava in kameralizma, pa tudi novih gospodarskih priložnosti in fiskalnih potreb intenzivno razvijajo v 18. st.
Raziskovanje bratovščin je bilo pomembno za razumevanje socialnih mrež in gospodarskih tokov med mestom in podeželjem in je predstavljalo prvo obsežnejšo študijo na področju odnosa med versko in posvetno družbeno sfero. Člani projektne skupine so prve rezultate raziskav predstavili na mednarodnih konferencah v tujini, ki so posegale na področje ekonomske (Panjek) in socialne zgodovine (Kalc, Čeč) ter zgodovine migracij (Panjek).
Rezultati projekta predstavljajo osnovo za primerjalne analize obravnavanih vprašanj med slovenskim in evropskim prostorom ter za vpenjanje in kontekstualizacijo slovenske v širšo evropsko zgodovino. Raziskovanje je prispevalo h konceptualizaciji razmerij med mestom in podeželjem in poznavanju razvoja modernih policiskih organov v obdobju pravnega absolutizma na specifičnem primeru Trsta. Osvetlilo je še nepoznano tematiko upravnopolitične in širših modernizacijskih procesov, ki predstavlja trenutno enega izmed vidnejših predmetov primerjalnega preučevanja mednarodne pravne, političnoupravne in socialne zgodovine. Ker so se v 19. in 20. stoletju razmerja med mestom in podeželjem v primorskem prostoru prepletala z odnosi med različnimi narodnostnimi identitetami, je obravnava procesa modernizacije prispevala rezultate, ki so relevantni tudi za zgodovino zahodnega slovenskega etničnega prostora. Raziskovalni rezultati so bistveno dopolnili poznavanje demografskih in gospodarskih trendov oz. trendov na trgu delovne sile na slovenskem obmejnem področju v obdobju zadnjih desetletjih 19. in v 20. stoletju, zlasti položaja/položajev žensk in ženskih pridobitnih dejavnosti in so dopolnila razumevanje medsebojnih odnosov med podeželskim zaledjem in mestom ter posledic teh na pomembnejše segmente demografije izbranih okolij.
Raziskovalni projekt je nadgradil dosedanje znanstveno sodelovanje s tujimi raziskovalci predvsem z Univerzo v Benetkah in z Univerzo v Vidmu, s katero so v okviru raziskovalnega sodelovanja pripravili skupno mednarodno konferenco in nekaj aplikativnih projektov. Raziskovalno delo treh univerz je pripeljalo tudi do pridobitve strateškega projekta SHARED CULTURE, katerega skupna vrednost znaša 3,5 milijona evrov, raziskane, obnovljene in predstavljene javnosti tri lokacije izjemnega kulturno-zgodovinskega pomena in bodo vzpostavljeni čezmejni mehanizmi prenosa znanj ter uporabe tehničnih izboljšav pri proučevanju in restavriranju kulturne dediščine. Vzpostavitev Meduniverzitetnega centra za beneško zgodovino in kulturno dediščino v Kopru, ki bo v prihodnosti deloval kot poglavitna ustanova za koordiniranje in promoviranje raziskav in izobraževanja, za predstavitve kulturne dediščine ter ozaveščanje strokovnih in zainteresiranih javnosti o skupni kulturni dediščini čezmejnega prostora, bo povečal prepoznavnost pomembne zgodovine in kulturne dediščine čezmejnega območja.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalni rezultati služijo izboljšanju visokošolskih učnih načrtov z vnašanjem novih vsebin v različne humanistične študije, kar posledično pomeni boljše znanje študentov in zagotavlja večjo kakovost univerze. Člani projektne skupine so bili tudi mentorji več diplomskim in doktorskim nalogam, ki so bile zaključene v tem letu in ki so se delno nanašale tudi na tematike projekta (bratovščine v Kopru in Izoli, Sečoveljske soline). Na tem področju so člani projektne skupine v izdali posebno elektronsko publikacijo. Z javno dostopnostjo mednarodnih znanstvenih konferenc se spodbuja vseživljenjsko učenje, saj se aktivno ukvarja tudi s pripravo poljudnih tekstov in predavanj za širšo javnost in vabljenih predavanj članov projektne skupine po različnih kulturno-izobraževalnih ustanovah in drugih dogodkih.
Pomemben je prispevek prvih rezultatov študij k razumevanju različnih identitet posameznikov in družbenih skupin v regiji in njihovega vpliva na sodobno družbo. Nudi konkretne podlage za učinkovitejši medkulturni dialog. Nudi pa tudi zgodovinske podlage za razumevanje odnosa do drugačnih, odklonskih in družbenih skupin na robu družbe v modernih družbah in tako smernice za politike spodbujanja socialnega vključevanja tovrstnih posameznikov in družbenih skupin. Študije nudijo podlago za evidentiranje, evalvacijo in ohranjanje kulturne dediščine (snovne in nesnovne, pa tudi žive) ter njihovo uporabo v kulturne namene, za spodbujanje kreativnosti in razvijanje novih produktov. Pri tem naj izpostavimo produkte za področje turizma, ki bo ostajalo pomembno gospodarsko področje.
Raziskovalni rezultati bodo bistveno dopolnili poznavaje demografskih in gospodarskih trendov oz. trendov na trgu delovne sile na slovenskem obmejnem področju v obdobju zadnjih desetletjih 19. in v 20. stoletju, zlasti položaja/položajev žensk in ženskih in moških pridobitnih dejavnosti in bo dopolnila poznavanje in razumevanje medsebojnih odnosov med podeželskim zaledjem in mestom ter posledic teh na pomembnejše segmente demografije izbranih okolij.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
