Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Anorganska kemija in tehnologija

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.04.00  Naravoslovje  Kemija   

Koda Veda Področje
P360  Naravoslovno-matematične vede  Anorganska kemija 

Koda Veda Področje
1.04  Naravoslovne vede  Kemija 
Ključne besede
anorganski materiali s posebnimi lastnostmi, sinteza fluorovih spojin, koordinacijske spojine, razžvepljevanje dimnih plinov, odpadne snovi, ocene tveganj, kemometrija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (26)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  36324  dr. Blaž Alič  Kemija  Mladi raziskovalec  2013 - 2014  21 
2.  15730  Peter Frkal  Materiali  Tehnični sodelavec  2009 - 2014  53 
3.  10749  dr. Marko Gerbec  Kemija  Raziskovalec  2009 - 2014  247 
4.  26305  dr. Evgeny Goreshnik  Kemija  Raziskovalec  2009 - 2014  305 
5.  03317  dr. Adolf Jesih  Kemija  Raziskovalec  2009 - 2014  217 
6.  31554  dr. Alenka Koblar  Kemija  Mladi raziskovalec  2009 - 2014  16 
7.  11278  dr. Robert Kocjančič  Kemija  Raziskovalec  2009 - 2014  95 
8.  30880  dr. Matic Lozinšek  Kemija  Raziskovalec  2009 - 2014  231 
9.  15146  dr. Zoran Mazej  Kemija  Raziskovalec  2009 - 2014  402 
10.  15732  Robert Moravec    Tehnični sodelavec  2009 - 2014 
11.  33430  dr. Ivan Nišandžić  Fizika  Mladi raziskovalec  2010 
12.  29296  Tine Oblak  Materiali  Tehnični sodelavec  2009 - 2014  21 
13.  01062  mag. Tomaž Ogrin  Kemija  Tehnični sodelavec  2009 - 2014  98 
14.  18457  dr. Maja Ponikvar Svet  Kemija  Raziskovalec  2009 - 2014  216 
15.  33270  dr. Kristian Radan  Elektronske komponente in tehnologije  Mladi raziskovalec  2010 - 2014  86 
16.  33432  dr. Igor Shlyapnikov  Materiali  Mladi raziskovalec  2010 - 2014  31 
17.  02757  dr. Tomaž Skapin  Kemija  Raziskovalec  2009 - 2014  120 
18.  01061  dr. Andrej Stergaršek  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2009 - 2014  178 
19.  34650  Aleš Štefančič  Kemija  Tehnični sodelavec  2011 - 2014  20 
20.  21556  dr. Gašper Tavčar  Kemija  Vodja  2009 - 2014  260 
21.  15289  dr. Melita Tramšek  Kemija  Raziskovalec  2009 - 2014  171 
22.  29932  dr. Andrii Vakulka  Kemija  Mladi raziskovalec  2009 - 2012  25 
23.  33433  dr. Gleb Veryasov  Kemija  Mladi raziskovalec  2010 - 2014  39 
24.  15733  Mira Zupančič    Tehnični sodelavec  2009 - 2014 
25.  37488  dr. Žiga Zupanek  Kemija  Mladi raziskovalec  2014  16 
26.  01063  dr. Boris Žemva  Kemija  Raziskovalec  2009 - 2014  598 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  91.035 
Povzetek
Program "Anorganska kemija in tehnologija" vključuje naslednja raziskovalna področja: a) Sinteza anorganskih spojin, b) Anorganski materiali s posebnimi lastnostmi in c) Tehnološke raziskave za trajnostni razvoj. a.) Pomembnejša področja raziskav v sklopu sinteze anorganskih spojin so: - Sinteza novih spojin, zlasti koordinacijskih tipa (Mm plus(L)n) (AF61-)m (L je SO2, AsF3, XeF2, HF itd, A je As, Sb, Bi), kjer so cilji teh raziskav preučevanje glavnih parametrov, ki vplivajo na število ("n") vezanih ligandov in na strukturo novih koordinacijskih spojin. Dosedanje raziskave bomo razširili z uvajanjem nekaterih novih ligandov (npr.: XeF4, XeF6, KrF2,POCl3, Xe, ...) in anionov (npr.: BF4-). - Raziskave trifluoridov elementov V. glavne skupine periodnega sistema, ki so šibke Lewisove kisline. Poudarek bo zlasti na fluoroarzenatih(III), ki so v primerjavi s fluoroantimonati(III) precej manj raziskani. - Študije sinteze ternarnih fluoridov z uporabo metatetičnih reakcij in uporaba fotokemičnih reakcij za sintezo že znanih binarnih ali ternarnih spojin, s prehodnim elementom, npr. Re, Ru, Os, Rh, Ir, Pd, Pt, v visokem oksidacijskem stanju. - Sinteza novih hidrazinijevih(plus1) in hidrazinijevih(plus2) fluorometalatov prehodnih kovin, predvsem Nb, Ta, Mo in Ag. S kvantnokemijskimi pristopi nameravamo podrobneje opisati tuneliranje protona, ki je značilno za nekatere spojine tega tipa. b) V sklopu anorganskih materialov s posebnimi lastnostmi so predvidene razskave na naslednjih področjih: - Sinteza ogljikovih fluoridov in interkaliranih grafitov, ki se uporabljajo kot anodni materiali v litijevih baterijah. - Strukturna karakterizacija različnih raztaljenih soli (t.i. "molten salts"), ki so tekoče in popolnoma disociirane pri sobni temperaturi brez prisotnosti topila in imajo širok razpon uporabe (npr. kot elektroliti, katalizatorji). - Sinteza in karakterizacija visoko-temperaturnih superprevodnih materialov. - Priprava in karakterizacija površinsko aktivnih anorganskih materialov na osnovi oksidov, fluoridoksidov ali fluoridov z ustrezno morfologijo, teksturo in površinskimi ter mehanskimi lastnostmi, glede na področje njihove potencialne uporabnosti (kisli heterogeni katalizatorji v nekaterih industrijsko pomembnih reakcijah). c) Pomembnejša področja tehnoloških raziskav za trajnostni razvoj predstavljajo: - Čiščenje dimnih plinov s poudarkom na razžvepljevanju (RDP): osnovni cilj raziskav je razviti takšne postopke za čiščenje dimnih oz. odpadnih plinov, ki bodo stroškovno mnogo ugodnejše od dosedanjih rešitev. - Preprečevanje nastajanja in odstranjevanje onesnaževal pri sežigu odpadkov: raziskave bodo zajemale izbor in obdelavo peska za sežig v vzvrtinčenem sloju ter uporabo aditivov v gorivu. Vključevale bodo tudi čiščenje dioksinov in njim podobnih snovi z alternativnimi adsorbenti ter razvoj cenejših metod določanja koncentracij tovrstnih polutantov. - Uporaba odpadkov kot sekundarnih surovin. - Ocenjevanje tveganja zaradi nesreč z nevarnimi snovmi. - Uporaba kemometričnih metod pri analizi okoljskih podatkov, pri analizi procesnih parametrov pri sežigu odpadkov in čiščenju dimnih plinov ter pri izdelavi hibridnih modelov. - Zasledovanje specifičnih polutantov v okolju in prehranski verigi (fluorid v hrani, sulfatni ion v medu).
Pomen za razvoj znanosti
Programska skupina Anorganska kemija in tehnologija predstavlja eno od vodilnih skupin v svetu na področju sinteze novih anorganskih spojin. Njeno najbolj prepoznavno raziskovalno področje predstavlja kemija fluora. Prednost skupine je v njeni raznolikosti in usposobljenosti članov programske skupine za izvedbo tudi najbolj zahtevnih sinteznih tehnik. Tekom let smo uspešno razvili vrsto sodelovanj z raziskovalci iz Evrope, Japonske, Kanade in ZDA. Širši svetovni pomen dolgoletnih raziskav programske skupine na področju kemije fluora se odraža tudi v nekaterih drugih aktivnostih skupine. Tako smo v letu 2010 v Ljubljani organizirali 16. evropski simpozij o kemiji fluora, ki združuje kemike iz vseh področij raziskav tega elementa. Pokazatelj ugleda je tudi Zoisova nagrada za življenjsko delo, ki jo je prejel član programske skupine B. Žemva. Nekateri izsledki raziskav naše raziskovalne skupine predstavljajo izjemen pomen za zakladnico znanj anorganske kemije (npr. sinteze novih binarnih fluoridov NiF3, NiF4, AgF3, raziskave fluoridov žlahtnih plinov kot ligandov). Pomen, ki ga imajo raziskave programske skupine za razvoj znanosti, je viden iz številnih objav, tudi v najprestižnejših revijah na področju kemije kot so Angewandte Chemie, Journal of American Chemical Society, Chemical Communication, Dalton Transactions, Inorganic Chemistry in drugih. Pohvalimo se lahko tudi s prispevki članov programske skupine, ki so preglede raziskav podali v poglavjih v knjigah. Tukaj velja izpostaviti poglavje v knjigi Comprehensive Inorganic Chemistry II (Elsevier 2013). Še posebej pa nas veseli, da so naša dela citirana tudi v temeljnih strokovnih knjigah, ki so pomembne za razvoj kemije in prenos znanja. Temeljne raziskave dela skupine so dobra podlaga za bolj usmerjene raziskave materialov s posebnimi lastnostmi in njihovo nadaljnjo uporabo v industriji. Tudi aplikativne in razvojne raziskave, ki uspešno rešujejo specifične tehnološko-razvojne probleme v skladu z glavnimi strateškimi prioritetami EU preraščajo meje Slovenije. Skupina je močno vpeta v sodelovanje v projektih EU s področja trajnostnega razvoja in varovanja okolja in tudi s področja energetike in učinkovite rabe energije.
Pomen za razvoj Slovenije
Delo programske skupine je pomembno tudi za razvoj Slovenije. Tehnološke raziskave za trajnostni razvoj so eno izmed področij, ki je pomembno za slovensko industrijo. Raziskave na področju anorganskih spojin predstavljajo dobro izhodišče za razvoj novih materialov s posebnimi lastnostmi. Znanje in izkušnje pri tako zahtevnem raziskovalnem delu pa lahko pripomorejo k iskanju rešitev, ki jih potrebuje slovenska industrija. Na področju tveganj za večje nesreče z nevarnimi snovmi (procesna varnost) smo tekom programskega financiranja sodelovali pri raziskavah na področju povezav med presojami vplivov na okolje ter rezultati varnostnih analiz, kot tudi na izhodiščih za izbor vodilnih kazalcev o kvaliteti izvajanja varnostnih ukrepov. Omenjana področja imajo direkten pomen za prenos znanstvenih spoznanj v operativno prakso – kar pomeni tudi direktno sodelovanje z upravitelji industrijskih obratov v Sloveniji pri sistematičnem spremljanju kvalitete varnostnih prizadevanj (izbor in validacija izbranih varnostnih pokazateljev). Razvoj procesne varnosti poteka v tesnem sodelovanju z industrijo. Novejše raziskave s področja učinkovite rabe energije so v okviru evropskega projekta povezale tudi slovenske proizvajalce z raziskovalci in jim omogočili, da svoje delo in izdelke predstavijo širši javnosti. Za nadaljnji razvoj Slovenije pa imajo nedvoumno vlogo tudi aktivnosti članov programske skupine v procesih izobraževanja. Člani programske skupine so vključeni v vse nivoje izobraževanja. Aktivno sodelujejo na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana kot predavatelji in kot mentorji magistrskim in doktorskim študentom. Šola eksperimentalne kemije, ki ima več kot dvajsetletno tradicijo, deluje v okviru programske skupine. S svojimi aktivnostmi ohranja izredno pomembne povezave inštituta s šolami, tako osnovnimi kot srednjimi, zanimanje zanjo pa je tudi v vrtcih. V obliki tečajev ali zgolj z obiski omogočamo učencem eksperimentiranje in odkrivanje lastnosti snovi. S takšnimi oblikami neformalnega izobraževanja sledimo evropskim smernicam, s katerimi želimo med mladimi zbuditi več zanimanja za študij tehnike in naravoslovja.
Avdiovizualni viri (1)
št. Naslov (s povezavo na video) Dogodek Vir
1. Anorganska kemija in tehnologija    Video predstavitev raziskovalnega programa 
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno