Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARRS

Toksini in biomembrane

Uredi
Obdobja
01. januar 2009 - 31. december 2014
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.05.00  Naravoslovje  Biokemija in molekularna biologija   

Koda Veda Področje
P4   Naravoslovno-matematične vede  P4  
P310  Naravoslovno-matematične vede  Beljakovine, encimologija 
P320  Naravoslovno-matematične vede  Nukleinske kisline, sinteza beljakovin 
P340  Naravoslovno-matematične vede  Lipidi, steroidi, membrane 

Koda Veda Področje
1.06  Naravoslovne vede  Biologija 
Ključne besede
nevrotoksična sekretorna fosfolipaza A2 (sPLA2), amoditoksin (Atx), Atx-receptor, tvorci por v membranah: ekvinatoksin, perforin, ostreolizin, parborlizin alkilpiridinijevi polimeri biomembrana, liposom, lipidni monosloj, rak, živčni sistem, receptor, sinapsa, citoliza, hemoliza, proteinsko inženirstvo, molekularna evolucija, retropozon, funkcijska in primerjalna genomika, kvasovka.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (46)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  15686  dr. Gregor Anderluh  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2009 - 2014  935 
2.  27539  dr. Biserka Bakrač Bremec  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2009 - 2011  29 
3.  34328  Špela Bordon  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2011 - 2014  9 
4.  33313  dr. Vesna Brglez  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2010 - 2014  34 
5.  24290  dr. Matej Butala  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2011 - 2014  224 
6.  25518  dr. Miha Črnigoj  Farmacija  Raziskovalec  2012 - 2014  42 
7.  15639  dr. Gregor Gunčar  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2012 - 2014  249 
8.  26231  dr. Borut Jerman  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2009 - 2011  23 
9.  29992  Petra Kaferle  Biokemija in molekularna biologija  Tehnični sodelavec  2009  21 
10.  34435  Minca Klobčar  Biologija  Mladi raziskovalec  2011 - 2014  5 
11.  30876  dr. Janez Kokošar  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2009 - 2014  31 
12.  15587  Igor Koprivec    Tehnični sodelavec  2009 - 2014  0 
13.  07673  dr. Dušan Kordiš  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2009 - 2014  214 
14.  25628  dr. Lidija Kovačič  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2009 - 2013  82 
15.  00412  dr. Igor Križaj  Biokemija in molekularna biologija  Vodja  2009 - 2014  696 
16.  18802  dr. Adrijana Leonardi  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2009 - 2014  139 
17.  31952  dr. Nataša Lindič  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2009 - 2013  22 
18.  19649  dr. Marija Nika Lovšin  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2009 - 2011  99 
19.  06994  dr. Peter Maček  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2009 - 2014  524 
20.  26460  dr. Mojca Mattiazzi Ušaj  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2009 - 2014  62 
21.  33136  dr. Miha Mikelj  Farmacija  Mladi raziskovalec  2010 - 2014  18 
22.  34329  dr. Omar Naneh  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2011 - 2012  22 
23.  35371  dr. Maruša Novak  Biotehnologija  Mladi raziskovalec  2013 - 2014  34 
24.  33324  dr. Jernej Oberčkal  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2010 - 2014  36 
25.  35372  dr. Davor Obradović  Naravoslovje  Mladi raziskovalec  2012 - 2014  14 
26.  35319  dr. Mojca Ogrizović  Biokemija in molekularna biologija  Tehnični sodelavec  2014  35 
27.  33683  Nina Orehar    Tehnični sodelavec  2011 - 2014  5 
28.  31914  dr. Katja Ota  Geologija  Mladi raziskovalec  2009 - 2013  23 
29.  17422  Irena Pavešič    Tehnični sodelavec  2009 - 2010  1 
30.  23575  dr. Miha Pavšič  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2012 - 2014  177 
31.  20213  dr. Toni Petan  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2009 - 2014  161 
32.  20653  dr. Uroš Petrovič  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2009 - 2014  274 
33.  29424  dr. Tilen Praper  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2009 - 2011  24 
34.  19648  dr. Petra Prijatelj Žnidaršič  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2009 - 2011  37 
35.  30887  dr. Anja Pucer Janež  Farmacija  Mladi raziskovalec  2009 - 2013  55 
36.  04570  dr. Jože Pungerčar  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2009 - 2014  318 
37.  27541  dr. Andrej Razpotnik  Naravoslovje  Mladi raziskovalec  2009  18 
38.  24291  dr. Katja Rebolj  Nevrobiologija  Mladi raziskovalec  2009  56 
39.  31915  dr. Nejc Rojko  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2009 - 2013  29 
40.  30888  dr. Tamara Sajevic  Farmacija  Mladi raziskovalec  2009 - 2013  24 
41.  15328  dr. Kristina Sepčić  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2009 - 2014  698 
42.  33137  dr. Matej Skočaj  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2010 - 2013  95 
43.  21553  dr. Jernej Šribar  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2009 - 2014  106 
44.  06905  dr. Tom Turk  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2009 - 2014  602 
45.  29601  dr. Ana Zovko  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2009 - 2013  17 
46.  15640  dr. Vera Župunski  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2009 - 2014  167 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0103  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo  Ljubljana  1626990  21.894 
2.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  85.562 
3.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  64.450 
Povzetek
Marsikateri farmakološko-aktivni proteini so že bili s pridom uporabljeni v biomedicini bodisi kot raziskovalno orodje, diagnostično ali terapevtsko sredstvo, žal pa tudi v bioterorizmu. Natančno poznavanje mehanizmov delovanja takšnih beljakovin je predpogoj za njihovo koristno uporabo pa tudi za obrambo pred njimi. Sekretorne fosfolipaze A2 (sPLA2) so encimi, ki izražajo številne fiziološke in patološke učinke kot so vnetni procesi, razgradnja lipidov, celična signalizacija, obramba oganizma, imajo pa tudi pomembno vlogo pri rakastih obolenjih. Nas še posebej zanima amoditoksin (Atx), presinaptično nevrotoksična modrasova sPLA2. Živčni končič izpostavljen Atx ima močno prizadete mitohondrije, na plazmalemi so vidne vbokline, ki se ne morejo endocitirati, v citosolu pa se močno zmanjša število sinaptičnih veziklov. Izoliramo in karakteriziramo bomo vezavne proteine za Atx v živčnih, pa tudi drugih tkivih. Ugotavljamo vpletenost teh proteinov v proces nevrotoksičnosti in v druge (pato)fiziološke procese, s tem pa iskali ali pojasnjevali tudi vloge sorodnih organizmu lastnih (endogenih) sPLA2, ki so v glavnem še zelo slabo poznane. Za študij evolucije naddružine fosfolipaz A2 pri evkariontih uporabljamo številne nove genomske podatke, ki nam bodo precej olajšali razumevanje te velike skupine proteinov. Študij adaptivne evolucije bomo nadaljevali pri različnih multigenskih družinah, ki kodirajo proteine, vključene v obrambo različnih organizmov kot so metaloproteinaze, inhibitorji serinskih proteinaz, perforini in tionini. Raziskave evolucije transpozicijskih elementov (TE) pri evkariontih bomo nadaljevali z iskanjem TE po različnih podatkovnih bazah z genomskimi zaporedji številnih organizmov ("in silico" pristop), ki so večinoma nepreiskane. V povezavi z evolucijskimi analizami bomo dobili globalen vpogled v izvor, evolucijo in raznolikost TE pri evkariontih, ki je še vedno precej fragmentarna. Neencimsko delujejo na biomembrane snovi-tvorci por, ki so najbolj razširjena skupina med toksini nasploh. Ožigalkarskemu ekvinatoksinu, človeškemu perforinu, gobjemu ostreolizinu, nemertinskemu parborlizinu in alkilpiridinijevim polimerom iz spužev je skupno, da tvorijo trajne ali začasne pore v lipidnem delu biomembran, s čimer povzročijo v celici vrsto nekontroliranih procesov in končno nekrotično ali apoptotično celično smrt. Alkilpiridinijevi polimeri iz spužve Reniera sarai so se izkazali za inhibitorje acetilholinesteraze ter učinkovite, nedetergentske tvorce por v bioloških membranah. Glede na preliminarne rezultate bomo raziskali možnost njihove uporabe za preprečevanja naseljevanja podvodnih površin z organizmi (t.i. antifouling).
Pomen za razvoj znanosti
Raziskave, ki jih izvajamo v okviru programske skupine, lahko v grobem razdelimo na toksinološke raziskave, raziskave sesalskih sPLA2 in tvorcev por, fenomiko kvasovk in analizo genomov, tj. sklopov, ki se med seboj prepletajo in dopolnjujejo. Na področju toksinologije smo usmerjeni v analizo molekularnih mehanizmov delovanja različnih komponent živalskih strupov z namenom razvoja novih molekularnih orodij za raziskave v fiziologiji in medicini, za razvoj inovativnih bioloških zdravil (antitrombotiki, citostatiki, analgetiki, imunotoksini) in obrambo pred delovanjem strupov (detekcija in terapija, tako v povezavi z medicino kot bioterorizmom). Toksini, ki jih raziskujemo, delujejo na različne načine in na različne tipe celic. Poudarek je na študiju mehanizma delovanja nevrotoksinov, zlasti presinaptično nevrotoksičnih sPLA2, citolizinov, zlasti tvorcev por in miotoksičnih sPLA2, ter komponent strupov, ki vplivajo na hemostazo. Dognanja na molekularni ravni bodo po pričakovanju imela velik pomen pri raziskavah strukture in dinamike bioloških membran (npr. regulirane ekso- in endocitoze), usmerjanja proteinov v celicah ter pri iskanju novih poti za terapijo tromboembolitičnih bolezni npr. akutnega srčnega infarkta, pljučne embolije, kapi in periferne arterijske okluzije. Naše raziskave so usmerjene v pojasnjevanje in zdravljenje nevroloških motenj, ki so posledica nepravilnosti cikla sinaptičnih veziklov, in uravnavanje hemostaze. sPLA2 so prožilci signalnih kaskad (lipidno signaliziranje) in ključen dejavnik v metabolizmu lipidov pri sesalcih. Poznavanje uravnavanja teh procesov je ključnega pomena za razumevanje bolezni in motenj metabolizma, kot so nekatere nevrološke bolezni, npr. Zelwegerjev sindrom, Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen, kardiovaskularna obolenja, ateroskleroza, diabetes tipa 2 in debelost. Membranski rafti so udeleženi v številnih ključnih bioloških procesih v zdravem organizmu, saj delujejo kot platforme za ustaljene signalizacijske poti, obenem pa njihova disfunkcionalnost/okvara privede do različnih bolezenskih stanj. Za membranske rafte je tako bilo ugotovljeno, da igrajo pomembno vlogo v nevroloških, (Alzheimerjeva, Parkinsonova in prionske bolezni) in kardiovaskularnih boleznih, v karcinogenezi in pri imunskih boleznih kot je sistemski lupus eritematozus ter pri okužbi z virusom HIV, kar naredi membranske rafte izjemno zanimive tarče v luči farmakoloških pristopov za zdravljenje in preprečevanje teh bolezni. V okviru PS smo razvili stabilno, netoksično rekombinantno fluorescenčno različico proteina ostreolizina A za katerega smo pokazali, da se veže na s holesterolom in sfingomielinom bogata področja v membranah celic. Z omenjenim označevalcem smo tudi dokazali obstoj teh domen v celicah in spremljali njihovo dinamiko potovanja po celici. Razvita molekula bi lahko v prihodnosti služila kot ključno (in do sedaj edino) orodje v bazičnih in aplikativnih biomedicinskih raziskavah biologije membranskih raftov in z njimi povezanih patoloških stanj. Raziskave delovanja proteinov egerolizinske družine, ki so potencialni virulenčni dejavniki pri okužbah z oportunistično patogenimi plesnimi, lahko prispevajo k boljšemu razumevanju patogeneze in vloge toksinov v razvoju obolenja, kot tudi k terapiji in predvsem pri preprečevanju bolezni pri živalih in človeku. Raziskave genov beljakovin modrasovega strupa so tudi pomembne za pojasnitev mehanizma pospešene ali adaptivne evolucije mnogih proteinskih družin v živalskih strupih. Raziskave bodo med drugim pokazale, kateri deli toksinskih molekul so dostopni za razvoj novih funkcij, ne da bi se njihova 3D-struktura porušila. Na osnovi teh podatkov bo možno načrtovati beljakovine z novimi lastnostmi, kar je ključnega pomena za razvoj novih učinkovin. Raziskovalna problematika skupine je zelo aktualna, naši rezultati pa mednarodno odmevni.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskave programske skupine so tako bazičnega kot aplikativnega značaja. Poleg tega, da prispevajo v svetovno zakladnico znanja, imajo tudi praktično vrednost. Tako npr. razvijamo postopke za pridobivanje bolj učinkovitih in varnih protistrupov, alternativnih protitumorskih sredstev, antikoagulantnih učinkovin, antitrombotikov in učinkovin za transfekcijo celic s tujerodno DNA (alkilpiridinijeve soli). Razvijamo tudi netoksične antivegetativne premaze (antifouling) za zaščito podvodnih površin. Zelo pomemben vidik naših raziskav je usvajanje najnovejših tehnologij, zlasti na področjih funkcijske genomike. V okviru naših raziskav tako uvajamo v svojih laboratorijih tehnologijo DNA-mikromrež, tehnologijo sistematičnega določanja genetskih interakcij (SGA), najnovejše bioinformacijske metode in proteomiko. Ob tem tudi aktivno sodelujemo pri razvoju najnovejših raziskovalnih metod. V sodelavi z domačim visokotehnološkim podjetjem smo razvili manipulator za avtomatsko replikacijo urejenih kolonij mikroorganizmov (kvasovk), ki nam bo omogočil konkurenčnost v evropskem merilu pri analizi proteinskih toksinov in drugih biološko aktivnih snovi na genomski ravni, sodelujemo pri razvoju novih bioinformatskih orodij za analizo rezultatov genomskih poskusov in razvijamo nove metode za študij interakcij med proteini in lipidnimi membranami na osnovi SPR. Kot taka, naša skupina predstavlja jedro, iz katerega izhajajo kadri, usposobljeni za delo z najnovejšimi tehnikami biokemije, farmakologije, molekularne biologije in genetike. Dejavnost skupine je pomembna tudi za postavitev sodobnih, na biotehnologiji temelječih podjetij in laboratorijev kot sestavnega dela slovenskega gospodarstva. Zato naše največje farmacevtsko podjetje Lek-Novartis z našo skupino intenzivno sodeluje. Naša dejavnost je prav tako pomembna za zdravstvo in obrambo - interes za delovanje na slednjem področju se kaže v podpori NATA našim raziskavam, povezanih z bojem proti bioterorizmu, in pa zanimanju MORS za naš razvoj biosenzorjev za občutljivo, hitro in mobilno detekcijo kemijskih in bioloških toksinov na terenu. Zelo pomembna je sodelava pri vzgoji mladih raziskovalcev in posredovanje v raziskavah pridobljenih znanj slovenskim študentom. Večina članov programske skupine je intenzivno vpeta v pedagoško delo na dodiplomskem in podiplomskem nivoju: na UL, UM, UNG in na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana. Nekateri člani programske skupine so nosilci prenove visokošolskih programov v skladu z bolonjsko reformo. Vrsta mladih raziskovalcev, ki se je usposabljala ob naših raziskavah (izdelava diplomskih, magistrskih in doktorskih del) je odšla v raziskovalne laboratorije različnih raziskovalnih inštitutov in univerz, medicinske klinične laboratorije in v farmacevtsko industrijo. S številnimi objavami v visoko citiranih mednarodnih znanstvenih revijah, s predavanji na mednarodnih kongresih in akademskih institucijah ter v industriji in z organizacijo mednarodnih znanstvenih srečanj naša raziskovalna skupina nedvomno prispeva k uveljavitvi slovenske znanosti, tega pomembnega dela nacionalne kulture in samobitnosti, v svetu. Skupina je vzpostavila in vzpostavlja mednarodne sodelave z vrsto uglednih raziskovalcev in institucij širom sveta. Člani naše skupine so opravljali ali opravljajo nekatere vodilne funkcije v organih evropskih in svetovnih strokovnih združenj (trenutno dr. Igor Križaj opravlja nalogo sekretarja Evropske sekcije IST in člana sveta Mednarodne IST), kar vse dodatno krepi našo nacionalno identiteto in prepoznavnost v svetu. Del naših raziskav prispeva tudi k ohranjanju bogastva naravne dediščine naše avtohtone favne in k razumevanju njene relativno velike biološke raznovrstnosti, ki je ena od pomembnih značilnosti majhne Slovenije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno