Projekti / Programi
01. januar 2015
- 31. december 2019
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
1.05.00 |
Naravoslovje |
Biokemija in molekularna biologija |
|
4.06.00 |
Biotehnika |
Biotehnologija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
B000 |
Biomedicinske vede |
|
Koda |
Veda |
Področje |
1.06 |
Naravoslovne vede |
Biologija |
Toksin, nevrotoksičnost, citotoksičnost, hemoragičnost, fosfolipaza A2, metaloproteinaza, tvorec pore,mehanizem delovanja, receptor, rak, apoptoza, lipidna signalizacija, filogenomika, horizontalni genski prenos,poligenske lastnosti, lipidna membrana, lipidni raft, holinesterazni inhibitor,biogoriva
Raziskovalci (37)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
53554 |
Tadeja Bele |
Biokemija in molekularna biologija |
Mladi raziskovalec |
2019 |
12 |
2. |
34328 |
Špela Bordon |
Biokemija in molekularna biologija |
Mladi raziskovalec |
2015 - 2018 |
9 |
3. |
24290 |
dr. Matej Butala |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2015 - 2019 |
236 |
4. |
11155 |
dr. Damjana Drobne |
Biologija |
Raziskovalec |
2019 |
861 |
5. |
25974 |
dr. Cene Gostinčar |
Biotehnologija |
Raziskovalec |
2018 |
333 |
6. |
32099 |
dr. Maja Grundner |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2017 - 2019 |
34 |
7. |
15639 |
dr. Gregor Gunčar |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2015 - 2019 |
262 |
8. |
50498 |
dr. Adrijan Ivanušec |
Biokemija in molekularna biologija |
Mladi raziskovalec |
2017 - 2019 |
27 |
9. |
38200 |
dr. Eva Jarc Jovičić |
Biokemija in molekularna biologija |
Mladi raziskovalec |
2015 - 2019 |
67 |
10. |
34435 |
Minca Klobčar |
Biologija |
Mladi raziskovalec |
2015 - 2016 |
5 |
11. |
35369 |
dr. Veno Kononenko |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2019 |
66 |
12. |
15587 |
Igor Koprivec |
|
Tehnični sodelavec |
2015 - 2019 |
0 |
13. |
07673 |
dr. Dušan Kordiš |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2015 - 2019 |
215 |
14. |
00412 |
dr. Igor Križaj |
Biokemija in molekularna biologija |
Vodja |
2015 - 2019 |
725 |
15. |
50856 |
Beti Kužnik |
Biokemija in molekularna biologija |
Tehnični sodelavec |
2018 |
0 |
16. |
18802 |
dr. Adrijana Leonardi |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2015 - 2019 |
156 |
17. |
06994 |
dr. Peter Maček |
Biokemija in molekularna biologija |
Upokojeni raziskovalec |
2015 - 2019 |
523 |
18. |
26460 |
dr. Mojca Mattiazzi Ušaj |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2015 |
62 |
19. |
33136 |
dr. Miha Mikelj |
Farmacija |
Mladi raziskovalec |
2015 |
19 |
20. |
35371 |
dr. Maruša Novak |
Biotehnologija |
Raziskovalec |
2015 - 2018 |
34 |
21. |
33324 |
dr. Jernej Oberčkal |
Biokemija in molekularna biologija |
Mladi raziskovalec |
2015 |
44 |
22. |
35372 |
dr. Davor Obradović |
Naravoslovje |
Mladi raziskovalec |
2015 - 2017 |
14 |
23. |
35319 |
dr. Mojca Ogrizović |
Biokemija in molekularna biologija |
Tehnični sodelavec |
2015 - 2017 |
35 |
24. |
33683 |
Nina Orehar |
|
Tehnični sodelavec |
2015 - 2019 |
5 |
25. |
37465 |
dr. Sabina Ott Rutar |
Biokemija in molekularna biologija |
Mladi raziskovalec |
2016 - 2019 |
11 |
26. |
39090 |
dr. Anastasija Panevska |
Biokemija in molekularna biologija |
Mladi raziskovalec |
2016 - 2019 |
55 |
27. |
51231 |
dr. Anja Pavlin |
Biokemija in molekularna biologija |
Mladi raziskovalec |
2018 - 2019 |
26 |
28. |
23575 |
dr. Miha Pavšič |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2015 - 2019 |
203 |
29. |
20213 |
dr. Toni Petan |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2015 - 2019 |
177 |
30. |
20653 |
dr. Uroš Petrovič |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2015 - 2019 |
292 |
31. |
04570 |
dr. Jože Pungerčar |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2015 - 2019 |
320 |
32. |
37504 |
dr. Neža Repar |
Biologija |
Mladi raziskovalec |
2019 |
31 |
33. |
15328 |
dr. Kristina Sepčić |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2015 - 2019 |
729 |
34. |
33137 |
dr. Matej Skočaj |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2018 - 2019 |
107 |
35. |
21553 |
dr. Jernej Šribar |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2015 - 2019 |
108 |
36. |
06905 |
dr. Tom Turk |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2015 - 2019 |
619 |
37. |
15640 |
dr. Vera Župunski |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2015 - 2019 |
185 |
Organizacije (3)
Povzetek
Temeljni namen predlaganih raziskav programske skupine je pridobivanje novih spoznanj na področju človeške in živalske patofiziologije v korist izboljšanja zdravja ljudi in živali. Del svojih aktivnosti pa bomo posvetili tudi pridobivanju ekonomsko pomembnih bioproduktov s pomočjo mikroorganizmov.
Poudarek naših raziskav v naslednjem obdobju bo na raziskavah toksinov, ki vplivajo na živčni in krvožilni sistem. Raziskave molekularnega mehanizma delovanja nevrotoksičnih sekretornih fosfolipaz A2 (sPLA2) bomo poglobili in razširili na uporabo teh molekul pri raziskavah novih poti prehajanja proteinskih molekul skozi celične membrane, pri regulaciji endo- in eksocitoze ter pri študiju delovanja in regulacije človeških ortologov v celičnem citosolu in v mitohondriju. Med pomembnimi cilji je osvetlitev možnosti zdravljenja nekaterih hudih nevrodegenerativnih bolezni.
Na področju raziskav molekulske organizacije lipidnih mikro- in nanodomen bomo nadaljevali s preučevanjem specifičnih interakcij proteinskih tvorcev transmembranskih por z lipidnimi komponentami umetnih lipidnih in celičnih membran ter mehanizmi njihovega vpliva na morfologijo in funkcionalnost membran. Raziskave toksinov bomo razširili tudi na genotoksične citotoksine CdtABC, ki so bakterijski virulenčni dejavniki.
Nadaljevali bomo raziskave farmakološko zanimivih snovi iz morskih organizmov, predvsem spužev, s protibakterijsko ali antiholinesterazno aktivnostjo, na osnovi katerih si obetamo razvoj nove vrste antibiotika in učinkovine za nadzor delovanja holinergičnega sistema. Preverili bomo tudi potencialne zaviralne učinke poli-alkilpiridinijevih soli iz spužve na delitev tumorskih celic.
Raziskovali bomo vlogo presnove in signalizacije lipidov pri patofizioloških procesih pri človeku. Spremembe v lipidnem metabolizmu so namreč ključnega pomena pri najbolj perečih sodobnih boleznih, kot so metabolični sindrom, diabetes, kardiovaskularne bolezni in rak. Preučevali bomo vlogo encimov sPLA2 pri presnovi maščobnih kislin in kopičenju lipidov na ravni organizma. Pričakujemo, da bomo ugotovili pomembne povezave med preurejanjem membran, presnovo lipidov ter količino in sestavo lipidnih kapljic predvsem v tkivih in pri boleznih, kjer je prekomerno kopičenje maščob bistveno za patološke spremembe.
Raziskovali in pojasnili bomo nastanek, evolucijo in funkcionalno diverzifikacijo različnih komponent v genomih prokariontov in evkariontov, evolucijo genomov po velikih ekoloških katastrofah ter nastanek in evolucijo proteinskih družin, ki so pridobile pomembne regulatorne vloge.
Med obetavnimi alternativnimi viri za energetiko in kemijsko industrijo so lipidi, pridobljeni z mikroorganizmi iz lignocelulozne biomase. S pomočjo doma razvite tehnike določanja kavzalnih genov za poligenske lastnosti, kakršna je tudi sposobnost kopičenja lipidov, bomo preučevali sposobnost industrijskih sevov mikroorganizmov (pretežno kvasovk) za pretvorbo lignocelulozne biomase v, na primer, biodizel.
Pomen za razvoj znanosti
V naslednjem programskem obdobju načrtujemo raziskave, ki jih lahko razdelimo na toksinološke raziskave, raziskave tvorcev por, lipidov in zdravja, visokozmogljivostno genetiko kvasovk, analizo genomov in razvoj novih metod. Večina raziskav se navezuje na raziskave, ki smo jih izvajali v preteklem obdobju, jih bomo pa poglobili in razširili. Tako usmeritev upravičuje aktualnost raziskovalnih področij in njihov pomen za izboljšanje zdravja človeka in razvoj novih biotehnoloških postopkov, pa tudi visoka znanstvena relevanca naših dosedanjih rezultatov. Te smo uspeli objaviti tudi v najbolj prestižnih revijah s področja naravoslovnih znanosti, kot so Nature, MBE in PNAS. Naša dela so visoko citirana, njihov vpliv pa se kaže tudi v vabilih za predavatelje na konferencah najvišjega ranga, vabilih za pripravo preglednih člankov, povabilih v uredniške odbore znanstvenih revij in vabilih v znanstvene in organizacijske odbore največjih znanstvenih srečanj. Vse našteto odraža prepoznavnost in uveljavljenost naše skupine v mednarodnih znanstvenih krogih.
Na področju toksinologije bomo še naprej usmerjeni v analizo molekularnih mehanizmov delovanja različnih komponent živalskih strupov, toksinov in drugih snovi, ki interferirajo z biološkimi membranami, z namenom razvoja novih molekularnih orodij za raziskave v fiziologiji in medicini, za razvoj inovativnih bioloških zdravil (antitrombotiki, citostatiki, analgetiki, imunotoksini) in obrambo pred strupi oz. toksini (detekcija in terapija, tako v povezavi z medicino kot z bioterorizmom). Toksini, ki jih bomo raziskovali, delujejo na različne načine in na različne tipe celic. Poudarek bo na študiju delovanja nevrotoksinov, citolizinov, zlasti tvorcev por, in komponent strupov, ki vplivajo na hemostazo. Pričakujemo, da bodo naši izsledki pomembno prispevali k raziskavam strukture in dinamike bioloških membran, usmerjanja proteinov v celicah ter pri iskanju novih poti za terapijo krvno-žilnih bolezni, kot so akutni srčni infarkt, pljučna embolija in kap, ter k pojasnjevanju in zdravljenju nevropatij, npr. Zellwegerjevega sindroma, Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni. Sekretorne fosfolipaze A2 so prožilci signalnih kaskad in pomemben dejavnik v metabolizmu lipidov pri sesalcih. Poznavanje uravnavanja teh procesov je ključnega pomena za razumevanje bolezni in motenj metabolizma, med njimi raka, diabetesa tipa 2 in debelosti. Raziskave na področju poligenskih lastnosti bodo omogočile nov preboj v genetiki in njeno širšo uporabo pri razvoju nove generacije industrijskih mikroorganizmov. Raziskave poligenskih lastnosti pri mikroorganizmih bodo uporabne tudi kot model za študij tovrstnih lastnosti pri človeku, tudi v medicini, saj je večina bolezni poligenskih. Raziskave različnih genomskih komponent (transpozicijski elementi, na novo nastali geni, funkcionalno diverzificirani geni in multigenske družine) so relevantne za številna pomembna vprašanja evolucijske genomike in regulatorne genomike. Omogočajo pojasnitev nastanka in evolucije različnih genomskih komponent ter pridobitev pomembnih bioloških vlog pri na novo nastalih genih in funkcionalno diverzificiranih proteinskih naddružinah.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskave programske skupine (PS) prispevajo v svetovno zakladnico znanja, nekatere med njimi pa imajo tudi uporabno vrednost. Med temi bomo nadaljevali z razvijanjem postopkov za pridobivanje bolj učinkovitih in varnih protistrupov, alternativnih protitumorskih sredstev, antikoagulantnih učinkovin in antitrombotikov. Razvijali bomo seve kvasovk s povečano sintezo lipidov za pripravo biogoriva. Nova generacija industrijskih mikroorganizmov bo v prihodnje igrala pomembno vlogo pri zagotavljanju energentov, ki bodo omogočili bistveno manjšo odvisnost od fosilnih goriv, in drugih bio-produktov. Zelo pomemben vidik naših raziskav je usvajanje najnovejših tehnologij, zlasti na področjih funkcijske genomike, genomske biologije in proteomike. V svojih laboratorijih nadgrajujemo in razvijamo raziskovalne metode, npr. postopek avtomatske kvantifikacije kolonij pri fenomiki kvasovk in metode za študij interakcij med proteini in lipidnimi membranami na osnovi SPR, sodelujemo pa pri razvoju novih bioinformacijskih orodij za analizo rezultatov genomskih poskusov. Naša PS predstavlja valilnico kadrov, ki so usposobljeni za delo z najnovejšimi tehnikami biokemije, farmakologije, molekularne biologije in genetike. Dejavnost PS je pomembna tudi za slovensko gospodarstvo: za nekatera na biotehnologiji temelječa mala podjetja (npr. Genialis, Bia in Acies Bio), kot tudi za naše veliko farmacevtsko podjetje Lek Sandoz, ki z nami intenzivno sodeluje. Naša dejavnost je pomembna za zdravstvo. Z ljubljanskim UKC nadaljujemo sodelavo pri razvoju novih sredstev za uravnavanje hemostaze pri človeku in za hematološko diagnostiko ter z raziskavami označevalcev antifosfolipidnega sindroma in razširjamo raziskave na klinično pomembne bakterijske patogene (npr. Aggregatibacter actinomycetemcomitans). Kot zelo pomembno ocenjujemo našo sodelavo pri vzgoji mladih raziskovalcev in študentov. Večina članov PS je intenzivno tako vpeta v pedagoško delo na dodiplomskem in podiplomskem nivoju, na UL, UM, UNG in na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana. Nekateri naši člani poglobljeno sodelujejo pri prenovi univerzitetnih programov v skladu z bolonjsko reformo in pri (re)akreditacijah študijskih programov. S številnimi objavami v visoko citiranih mednarodnih znanstvenih revijah, predavanji in sodelavo pri organizaciji mednarodnih znanstvenih srečanj bo naša PS nedvomno prispevala k uveljavljanju slovenske znanosti, tega pomembnega dela nacionalne kulture in samobitnosti, v svetu. Skupina ima vzpostavljene številne mednarodne sodelave z uglednimi raziskovalci in institucijami po svetu in vedno teži k vzpostavljanju novih. Člani naše skupine bodo nadaljevali z opravljanjem nalog v mednarodnih strokovnih združenjih in uredniških odborih revij, kar bo dodatno krepilo nacionalno identiteto, prepoznavnost in ugled Slovenije v svetu. Del naših raziskav bo prispeval tudi k poznavanju in ohranjanju bogastva naravne dediščine naše avtohtone favne in mikrobiote in k razumevanju njene velike biološke raznovrstnosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo,
zaključno poročilo