Projekti / Programi
Računalniški sistemi, metodologije in inteligentne storitve
01. januar 2009
- 31. december 2014
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
2.07.00 |
Tehnika |
Računalništvo in informatika |
|
Koda |
Veda |
Področje |
P170 |
Naravoslovno-matematične vede |
Računalništvo, numerična analiza, sistemi, kontrola |
Koda |
Veda |
Področje |
1.02 |
Naravoslovne vede |
Računalništvo in informatika |
digitalna obdelava signalov in slik, biomedicinska tehnika, računalniška geometrija, računalniška grafika, umetna inteligenca, računalniško podprto geometrijsko načrtovanje, programski jeziki, prevajalniki, računalniške arhitekture, porazdeljeno procesiranje, spletno programiranje
Raziskovalci (46)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
35932 |
Mladen Borovič |
Računalništvo in informatika |
Tehnični sodelavec |
2013 - 2014 |
60 |
2. |
23982 |
dr. Borko Bošković |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
224 |
3. |
23980 |
mag. Albin Bregant |
Računalništvo in informatika |
Tehnični sodelavec |
2014 |
38 |
4. |
16118 |
dr. Janez Brest |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
463 |
5. |
36293 |
Damjan Casar |
|
Tehnični sodelavec |
2013 |
0 |
6. |
20206 |
dr. Boris Cigale |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
161 |
7. |
32107 |
dr. Ines Čeh |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2009 - 2012 |
25 |
8. |
22707 |
dr. Matej Črepinšek |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
258 |
9. |
24680 |
dr. Vid Domiter |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2011 |
34 |
10. |
31054 |
dr. Iztok Fister |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
309 |
11. |
33285 |
dr. Simon Gangl |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2010 - 2014 |
9 |
12. |
20321 |
dr. Matej Gomboši |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2011 |
182 |
13. |
03792 |
dr. Nikola Guid |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
461 |
14. |
21301 |
dr. Aleš Holobar |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
493 |
15. |
36450 |
dr. Denis Horvat |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2013 - 2014 |
26 |
16. |
25672 |
Marjan Horvat |
|
Tehnični sodelavec |
2009 - 2014 |
23 |
17. |
29574 |
dr. Dejan Hrnčič |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2009 - 2012 |
34 |
18. |
27564 |
dr. Rok Istenič |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2011 |
40 |
19. |
37447 |
dr. David Jesenko |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2014 |
43 |
20. |
22438 |
dr. Gregor Klajnšek |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2011 |
59 |
21. |
16259 |
dr. Simon Kolmanič |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
182 |
22. |
23454 |
dr. Tomaž Kosar |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
240 |
23. |
21317 |
dr. Sebastian Krivograd |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2011 |
81 |
24. |
18433 |
dr. Mitja Lenič |
Računalniško intenzivne metode in aplikacije |
Raziskovalec |
2009 |
164 |
25. |
21318 |
dr. Bogdan Lipuš |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
53 |
26. |
33709 |
dr. Niko Lukač |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2012 - 2014 |
200 |
27. |
11191 |
dr. Marjan Mernik |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
686 |
28. |
36506 |
dr. Uroš Mlakar |
Računalništvo in informatika |
Tehnični sodelavec |
2013 - 2014 |
61 |
29. |
29243 |
dr. Domen Mongus |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
268 |
30. |
21601 |
Jurij Munda |
|
Tehnični sodelavec |
2009 - 2014 |
33 |
31. |
28693 |
Denis Obrul |
Računalništvo in informatika |
Tehnični sodelavec |
2009 - 2012 |
26 |
32. |
06823 |
dr. Milan Ojsteršek |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
525 |
33. |
15671 |
dr. David Podgorelec |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2013 |
212 |
34. |
15801 |
dr. Božidar Potočnik |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
308 |
35. |
08638 |
dr. Krista Rizman Žalik |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
183 |
36. |
18726 |
dr. Damjan Strnad |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
219 |
37. |
26035 |
dr. Denis Špelič |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
59 |
38. |
30949 |
dr. Sebastijan Šprager |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2013 |
69 |
39. |
25098 |
Simon Tutek |
|
Tehnični sodelavec |
2009 - 2013 |
12 |
40. |
31574 |
Marko Višić |
|
Tehnični sodelavec |
2009 - 2012 |
0 |
41. |
28880 |
dr. Aleš Zamuda |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2012 - 2014 |
222 |
42. |
08061 |
dr. Damjan Zazula |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
789 |
43. |
06671 |
dr. Borut Žalik |
Računalništvo in informatika |
Vodja |
2009 - 2014 |
841 |
44. |
31475 |
Denis Žganec |
Računalništvo in informatika |
Tehnični sodelavec |
2014 |
18 |
45. |
33994 |
dr. Danijel Žlaus |
Računalništvo in informatika |
Tehnični sodelavec |
2011 |
23 |
46. |
03041 |
dr. Viljem Žumer |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
493 |
Organizacije (1)
Povzetek
Programsko skupino Računalniški sistemi, metodologije in inteligentne storitve sestavljajo raziskovalci iz petih laboratorijev Inštituta za računalništvo na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Skupina zasleduje dva globalna cilja: znanstveno raziskovati na področju disciplin, ki jih gojijo posamezni laboratoriji, hkrati pa izkoristiti heterogeno zasnovo in raznolika znanja za doseganje sinergijskih učinkov.
Znanstvenoraziskovalno želimo doseči svetovno primerljive rezultate na naslednjih področjih:
- pri razvoju novih metodologij za domensko specifične jezike,
- pri sklepanju o kontekstno prostih gramatikah,
- pri hevrističnih pristopih v grafiki in geometrijskem modeliranju,
- pri 3D in 4D stiskanju grafičnih in geometrijskih podatkov,
- pri uvajanju spletnih personalizacijskih sistemov in vertikalnih spletnih storitev,
- pri dekompoziciji sestavljenih signalov, kadar je meritev manj kot izvorov,
- pri analizi magnetno resonančnih in ultrazvočnih slik v medicini ter
- pri razvoju virtualnih okolij za urjenje in učenje.
Skupina kot celota pa želi izkoristiti svoja komplementarna znanja in sinergijo pri razvoju inteligentnih spletnih storitev. V ta namen bomo zasnovali nosilno hrbtenico s skupnimi vertikalnimi storitvami, ki jih bodo izkoriščale inteligentne rešitve za posamezna, prej omenjena področja. Sistem inteligentnih storitev bo javno dostopen in se bo razvijal skozi vsa leta delovanja programske skupine tako po lastni zasnovi in načrtih kot tudi v interakciji z uporabniki.
Pomen za razvoj znanosti
Vseprisotno računalništvo in inteligentne storitve postajajo odvisne od vedno zahtevnejših postopkov, ki obdelujejo množice signalov in slik iz človekovega življenjskega ali poslovnega okolja. Znanstvene raziskave, ki jih opravljamo, uvajajo nova teoretična in praktična izhodišča. Med najpomembnejše štejemo metode, ki dekomponirajo sestavljene signale. Najodmevnejša med njimi je kompenzacija konvolucijskih jeder (CKC), s katero edini na svetu zanesljivo razcepimo površinske elektromiograme tudi pri dinamičnih obremenitvah. V to kategorijo sodijo tudi izpopolnjeni postopki za razcep optičnih in inercijskih signalov, posnetih z nemotečimi senzorji. Znanstvena javnost nas pozna tudi po uspešnih metodah za detekcijo in razpoznavanje objektov v medicinskih slikah. Največji uspeh so doživele naše metode za rekonstrukcijo mešičkov iz 2D in 3D-ultrazvočnih posnetkov ženskih jajčnikov. Diferencialno evolucijo smo uporabili pri rekonstrukciji numerično kodiranih proceduralnih modelov iz slik naravnih dreves, ki smo jo izboljšali z učinkovitejšo predstavitvijo pomožnih lokalnih matričnih parametrov v proceduralnem modelu. Tako smo močno zmanjšali dimenzionalnost izziva in lahko dodali tudi rekonstrukcijo na realnih drevesih iz fotografij narave, kjer smo samodejno zaznali, izluščili in poravnali referenčno drevo iz fotografije. Pokazali smo tudi, da je možno s pomočjo rekonstruirane drevesne morfologije izvesti animacijo zibanja v vetru in dodajanja različnih vzorcev listov za takšno drevo. Uporaba Ellenbergovih ekololoških indikatorjev znotraj modela ForestMAS je noviteta pri modelih sukcesije, ki kaže velik potencial za nadaljnji razvoj. Naše raziskave na področju domensko specifičnih jezikov so mednarodno odmevne tako v raziskovalnih krogih (veliko število citatov, glavni urednik revije Computer Languages, Systems and Structures) kakor tudi v gospodarstvu (trenutno potekajo dogovori z ameriškim podjetjem za razvoj domensko specifičnega jezika). Prav tako že prinašajo kompetitivno prednost tudi slovenskim podjetjem, ki se ukvarjajo z razvojem programske opreme. Tako sodelujemo z uspešnim podjetjem DEWESoft, kjer smo skupaj razvili domensko-specifični modelirni jezik Sequencer, ki ga podjetje DEWESoft že uspešno uporablja v merilni tehniki. Razvito pomensko in jezikovno infrastrukturo je možno uporabiti v raziskavah na področju kategorizacije besedil, pomenskega iskanja, priporočilnih sistemov in sistemov za odkrivanje podobnih besedil.
Pomen za razvoj Slovenije
Razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij in biomedicinske tehnike je postavljen kot ena od strateških usmeritev Slovenije. Prispevali smo storitve, ki na teh področjih izhajajo iz inovacij v zvezi z razvitimi novimi napravami, postopki in algoritemskimi rešitvami. Najpomembnejši je unikatni sistem za dekompozicijo površinskih elektromiogramov, ki je bil delno spodbujen z raziskavami v programski skupini in že daje komercialne rezultate. Tudi nadaljnji razvoj sistema nemotečih senzorjev, ki omogočajo ugotavljanje človekovega funkcionalnega zdravja v domačem okolju, lahko ima precejšnje ekonomske učinke. Podoben vpliv lahko imajo tudi postopki, ki smo jih v sodelovanju s slovenskimi deležniki razvili za analizo ultrazvočnih in rentgenskih posnetkov. Algoritem meta-GA za nadzor parametrov nevronske mreže namenjeni analizi jeklene konstrukcije pri požaru omogoča boljše modeliranje obnašanja jekla pri požarih in posledično izboljšuje protipožarno gradnjo objektov v gradbeništvu. Jeklo izkazuje neobičajno obnašanje pri segrevanju med 250° C and 600° C, ki ga je težko opisati z empiričnim modelom. Tega smo nadomestili z nevronsko mrežo razvito na FGG, njene parametre pa optimalno nastavili s pomočjo meta-GA. Načrtovanje športnih treningov omogoča amaterskim in rekreativnim športnikom, da na podlagi prejšnjih rezultatov treningov, dobljenih prek športnih ur, napovejo program treningov pri pripravi športnika na pomembnejša tekmovanja brez dragih in pogosto zelo zasedenih trenerjev. S tem odpiramo nove možnosti treniranja za te športnike. Vizualizacija sprememb v pokrajini, dobljena s pomočjo simulatorja ForestMAS lahko odločilno vpliva na oblikovanju politik gospodarjenja s prostorom. Nacionalna infrastruktura odprtega dostopa je zakladnica znanja, ki ga ponujajo slovenske univerze in druge raziskovalne inštitucije. Pričakujemo, da bo odprta dostopnost teh vsebin povečala prepoznavnost in odmevnost raziskovalne dejavnosti države.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si