Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Računalniški sistemi, metodologije in kibernetika

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.07.00  Tehnika  Računalništvo in informatika   
2.06.00  Tehnika  Sistemi in kibernetika   

Koda Veda Področje
T120  Tehnološke vede  Sistemsko inženirstvo, računalniška tehnologija 
P170  Naravoslovno-matematične vede  Računalništvo, numerična analiza, sistemi, kontrola 
B110  Biomedicinske vede  Bioinformatika, medicinska informatika, biomatematika, biometrija 
T111  Tehnološke vede  Upodabljanje, obdelava podob 
T121  Tehnološke vede  Obdelava signalov 
S281  Družboslovje  Računalniško podprto izobraževanje 
Ključne besede
teorija programskih jezikov, prevajalniki, rač. arhitekture, heterogeno procesiranje, digitalna obdelava signalov in slik, biomedicinska tehnika, medicinska informatika, rač. grafika, rač. animacija , umetna inteligenca, rač. podprto geometrijsko načrtovanje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (36)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  16118  dr. Janez Brest  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  467 
2.  20206  dr. Boris Cigale  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2001 - 2003  161 
3.  21537  dr. Matjaž Divjak  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  104 
4.  20321  dr. Matej Gomboši  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  182 
5.  20759  mag. Borut Gorenjak  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  36 
6.  03792  dr. Nikola Guid  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  461 
7.  15327  dr. Špela Hleb Babič  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  54 
8.  21301  dr. Aleš Holobar  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2001 - 2003  501 
9.  21302  mag. Branko Horvat  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  23 
10.  22438  dr. Gregor Klajnšek  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2003  59 
11.  03782  dr. Peter Kokol  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  1.223 
12.  16259  dr. Simon Kolmanič  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  191 
13.  14027  dr. Dean Korošec  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2001 - 2003  143 
14.  12156  dr. Danilo Korže  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2001 - 2002  209 
15.  23454  dr. Tomaž Kosar  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2003  246 
16.  21317  dr. Sebastian Krivograd  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  81 
17.  18778  Robert Krušec  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  41 
18.  05562  mag. Milan Kutnjak  Matematika  Raziskovalec  2001 - 2003  54 
19.  13689  mag. Aleksander Kvas  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  41 
20.  18433  dr. Mitja Lenič  Računalniško intenzivne metode in aplikacije  Raziskovalec  2001 - 2003  164 
21.  21318  dr. Bogdan Lipuš  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  54 
22.  11191  dr. Marjan Mernik  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  690 
23.  18779  Uroš Novak  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  45 
24.  06823  dr. Milan Ojsteršek  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  526 
25.  15671  dr. David Podgorelec  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  214 
26.  16304  dr. Vili Podgorelec  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  482 
27.  15801  dr. Božidar Potočnik  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2002 - 2003  313 
28.  22439  dr. Petra Povalej Bržan  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2003  206 
29.  20401  dr. Damijan Rebernak  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  45 
30.  18726  dr. Damjan Strnad  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2003  232 
31.  20199  dr. Matej Šprogar  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  106 
32.  22440  dr. Mirko Zadravec  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2003  39 
33.  08061  dr. Damjan Zazula  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2001 - 2003  789 
34.  17876  dr. Milan Zorman  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  353 
35.  06671  dr. Borut Žalik  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  852 
36.  03041  dr. Viljem Žumer  Računalništvo in informatika  Vodja  2001 - 2003  493 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0796  Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko  Maribor  5089638003  27.615 
Povzetek
Programska skupina za rač. sisteme, metodologijo in kibernetiko bo nadaljevala uspešno raziskovalno delo raziskovalnih skupin laboratorija za računalniške arhitekture in jezike, laboratorija za računalniško grafiko in umetno inteligenco in laboratorija za sistemsko programsko opremo. Tako se bomo nadalje ukvarjali z raziskavami na področju programskih jezikov, heterogenega procesiranja, računalniške grafike, umetne inteligence in kibernetike. Na področju programskih jezikov bodo raziskave potekale na področjih, ki igrajo osrednjo vlogo: semantika programskih jezikov, sistemi tipov, analiza programov, transformacija programov in implementacija. Semantika nam pomaga pri razumevanju novih in že poznanih programskih konstruktov. Je pravtako osnova za implementacijo, analizo, verifikacijo in transformacijo programov. Na področju implementacije pa tvorijo osrednjo področje prevajalniki in podpora v času izvajanja. Dobra osnova za nadaljnje delo na tem področju je naš generator prevajalnikov LISA, ki nam omogoča proučevanje konceptov in implementacijo programskih jezikov ter integracijo različnih programskih vzorcev. Ob tem se bomo na področju kibernetike ukvarjali z obdelavo signalov in slik. Pri tem bomo velik poudarek namenili raziskovanju na področju statistik višjih redov, uvajanju novih časovno-frekvenčnih tehnik, študirali razne dekompozicijske metode. Pri digitalni obdelavi slik bomo raziskovali v smeri analize slik, predvsem 3D slik. Poseben poudarek bomo posvetili razvoju in načrtovanju novih segmentacijskih tehnik za 3D slike. Rezultate raziskovanja na področju obdelovanja signalov in slik pa želimo konkretizirati na medicinskem področju (EMG, ultrazvok). V okviru programske skupine bomo raziskovali tudi na področju računalniško podprtega učenja, kjer se bomo predvsem ukvarjali z interaktivnimi mrežnimi aplikacijami ter konstruiranjem univerzalnih mrežno orientiranih učnih orodij. Raziskovali bomo širše področje medicinske informatike in informatike v negi. Predvsem se bomo posvetili metodologijam oblikovanja, oblikovanju in evalvaciji inteligentnih medicinskih sistemov. Razvili bomo nove temeljne metode oblikovanja in evalvacije ter osnovne metode strojnega učenja. Na področju računalniške grafike se bomo naprej ukvarjali z razvojem algoritmov za krivulje in ploskve kot pomembnimi sredstvi za predstavitev poljubnih objektov iz realnega sveta. Primer tega dela je programski paket SURFMOD, kjer je združeno veliko teh algoritmov, tako da je omogočena primerjava med njimi. Izpostaviti bi bilo mogoče tudi raziskave na področju ravninskih vzorcev, pomembno pri načrtovanju objektov izdelanih iz ravninskih materialov. Pri upodobitvi rezultatov igrajo pomembno vlogo osvetlitveni modeli, tako da je njihova študija prav tako zelo pomembna. Ukvarjali pa se bomo tudi z metodami za lažje načrtovanje geometrijskih objektov, temelječem na geometrijskih omejitvah. Naš cilj na tem področju je razviti čimbolj učinkovit reševalnik omejitev, ki bo inteligentno spremljal delo uporabnika in ga obveščal o morebitnih napakah pri načrtovanju. Izdelali smo prototip takega reševalnika, ki je integriran v programski paket IFoD, ki je namenjen načrtovanju obrisov fontov. Razvili bomo sposobnejšo verzijo reševalnika geometrijskih omejitev, ki bo ponujal še večjo pomoč uporabniku in omogočal načrtovanje tudi zahtevnejših objektov.
Pomen za razvoj znanosti
Trenutne raziskave v svetu na področju programskih jezikov potekajo v smeri novih sprememb, ki ga je prineslo globalno omrežje. Slednje pa se prepleta z dolgoročnimi raziskavami na tem področju. Strateška področja nadaljnjih raziskovanj na področju programskih jezikov v svetu so: načrtovanje jezikov; integracija programskih vzorcev; paralelizem in sistemi tipov; porazdeljeno procesiranje; inkrementalnost, modularnost in abstrakcija; posplošeni formalizmi, integracija orodij in tehnik. Tako se naše raziskave povsem skladajo s smernicami strateškega razvoja na področju programskih jezikov. Področje obdelave slik in signalov postaja izrazito pomembno za interdisciplinarne dejavnosti, ki temeljijo na uporabi računalnikov. Predvsem zdravstvo in medicina po celem svetu želita uporabniško prijazne rešitve, ki bodo vplivale na dvig kakovosti življenja. Podobno lahko rečemo za konceptualno učenje, ki z globalizacijo prek interneta dosega nesluten razmah. Aplikacije v javi, ki jih izdelujemo, že sedaj pomenijo bistven prispevek k svetovnemu razvoju te nove panoge. Danes opažamo na vseh področjih industrijskega oblikovanja uporabo naravnih oblik, te lahko realiziramo z različnimi tipi krivulj in ploskev, ki morajo omogočiti čim lažjo uporabo in čim večjo kvaliteto. Velikokrat načrtovalec določa svoj nabor omejitev, pri tem pa naleti na omejenost današnjih reševalnikov omejitev, ki tem zahtevam niso kos. Z našimi raziskavami lahko pripomoremo k izgradnji učinkovitejših in za uporabnika prijaznejših 3D sistemov načrtovanja.
Pomen za razvoj Slovenije
Programski jeziki tvorijo v računalništvu osrednjo vlogo, saj so programerjevo osnovno orodje. Zato moramo tudi v Sloveniji slediti raziskavam na področju semantike, sistemih tipov, analizi programov, transformaciji programov in implementaciji. V preteklosti je bilo dominantno področje programiranje za enoprocesorski računalnik in lokalna računalniška omrežja. V prihajajočih letih pa bomo potrebovali programe za globalno omrežje, programiranje v specialnih domenah, vgrajenih sistemih itd. Ta nova aplikacijska področja bodo vsekakor zahtevala nove koncepte programiranja. Tako na primer heterogena, porazdeljena in dinamična narava globalnih omrežij poraja nove probleme na področjih konfiguracij, koordinacij, varnosti in medprocesorskega paralelizma. Z izvajanjem programa bomo lahko sledili dosežkom na tem področju v svetu in tako vzdrževali in širili poznavanje tega področja tudi pri nas. Enako kakor smo zapisali v prejšnji rubriki, lahko trdimo za Slovenijo. Računalniška diagnostika in uvajanje tovrstnih rešitev v zdravstveno nego bodo bistveno razbremenile zdravstveno osebje in dvignile kvaliteto njihovih storitev. Konceptualno učenje z računalnikom, kombiniramo z učenjem na daljavo prek interneta, tudi predstavlja bistven premik v izobraževanju na vseh nivojih. Predvsem postaja poučevanje zahtevnih naravoslovnih vsebin razumljivejše in bolj prijazno za učence.Inteligentni sistemi so v Sloveniji še dokaj neznani in neuporabljeni. Povečanje njihove uporabe na vseh področjih človekove dejavnosti nam lahko pripomore do novih spoznaj, boljši izkoriščenosti in učinkovitosti procesov kjer jih uporabljamo, ter na področju zdravstva boljše in cenejše zdravje za vse. Izsledki našega raziskovanja na področju računalniške grafike bodo uporabni v industriji pri načrtovanju novih izdelkov. Seveda obstajajo na trgu tuje komercialne rešitve, ki so ponavadi veliko dražje. Pri nas napisani sistemi so fleksibilnejši, zato jih je možno po potrebi nadgrajevati, ker poznamo izvorno kodo, kar za v tujini kupljene izdelke ne moremo trditi. Naše raziskave ponujajo temelj za tak razvoj.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno