Projekti / Programi
Proizvodni sistemi, laserske tehnologije in spajanje materialov
01. januar 2009
- 31. december 2014
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
2.10.00 |
Tehnika |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
|
Koda |
Veda |
Področje |
T165 |
Tehnološke vede |
Laserska tehnologija |
T130 |
Tehnološke vede |
Produkcijska tehnologija |
T125 |
Tehnološke vede |
Avtomatizacija, robotika, nadzorno inženirstvo |
Koda |
Veda |
Področje |
2.11 |
Tehniške in tehnološke vede |
Druge tehniške in tehnološke vede |
Proizvodni sistemi, Integriteta površin, Laserska tehnika, Laserske tehnologije, Mehatronika, Varilne tehnologije, Optodinamika, Neporušno testiranje materialov, Toplotna obdelava, Oplemenitenje površin, Varivost, Adaptivni distribuirani proizvodni sistemi, Simultani inženiring, Planiranje proizvodnje, Vodenje proizvodnje
Raziskovalci (71)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
32091 |
dr. Vid Agrež |
Tehnološko usmerjena fizika |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
83 |
2. |
11905 |
dr. Aleš Babnik |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
103 |
3. |
35329 |
Boris Bell |
|
Tehnični sodelavec |
2013 - 2014 |
39 |
4. |
26556 |
dr. Zoran Bergant |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
105 |
5. |
20863 |
dr. Tomaž Berlec |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
349 |
6. |
28703 |
Aleš Bizjak |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Mladi raziskovalec iz gospodarstva |
2009 - 2011 |
13 |
7. |
18327 |
dr. Drago Bračun |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
236 |
8. |
06765 |
dr. Peter Butala |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
577 |
9. |
04107 |
dr. Janez Diaci |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
363 |
10. |
23009 |
dr. Aleš Gorkič |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2009 - 2010 |
43 |
11. |
10157 |
dr. Ladislav Grad |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
82 |
12. |
29224 |
dr. Peter Gregorčič |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
263 |
13. |
08994 |
dr. Bojan Grošelj |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2011 |
73 |
14. |
36255 |
Dušanka Grubor Železnik |
|
Tehnični sodelavec |
2013 - 2014 |
0 |
15. |
25465 |
dr. Valter Gruden |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Mladi raziskovalec |
2009 - 2010 |
7 |
16. |
03551 |
dr. Janez Grum |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Vodja |
2009 - 2014 |
2.269 |
17. |
05567 |
dr. Gorazd Hlebanja |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
125 |
18. |
14440 |
dr. Andrej Horvat |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2009 - 2013 |
12 |
19. |
10926 |
dr. Darja Horvat |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
63 |
20. |
11228 |
dr. Rok Hrovatin |
Meroslovje |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
47 |
21. |
05637 |
dr. Marjan Jenko |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
157 |
22. |
21238 |
dr. Matija Jezeršek |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
374 |
23. |
18577 |
Miran Jovanovič |
|
Tehnični sodelavec |
2009 |
6 |
24. |
18703 |
Tatjana Jovič |
|
Tehnični sodelavec |
2009 - 2012 |
0 |
25. |
18576 |
Alojz Kapler |
|
Tehnični sodelavec |
2009 - 2013 |
7 |
26. |
18701 |
Marko Karlovšek |
|
Tehnični sodelavec |
2009 - 2012 |
1 |
27. |
18048 |
Tadeja Kavčič |
|
Tehnični sodelavec |
2009 - 2014 |
31 |
28. |
23778 |
dr. Tomaž Kek |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
157 |
29. |
20441 |
dr. Damjan Klobčar |
Konstruiranje |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
564 |
30. |
18702 |
Vane Kralj |
|
Tehnični sodelavec |
2009 - 2014 |
0 |
31. |
05571 |
dr. Janez Kušar |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
623 |
32. |
37440 |
dr. Jernej Laloš |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2014 |
28 |
33. |
01649 |
dr. Janez Možina |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
641 |
34. |
27637 |
dr. Mitja Muhič |
Konstruiranje |
Mladi raziskovalec iz gospodarstva |
2009 - 2011 |
150 |
35. |
32338 |
dr. Vid Novak |
Računalniško intenzivne metode in aplikacije |
Raziskovalec |
2014 |
13 |
36. |
34413 |
dr. Urban Pavlovčič |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2011 - 2014 |
51 |
37. |
18160 |
dr. Boštjan Pečnik |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2009 - 2013 |
42 |
38. |
27638 |
Boštjan Perdan |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Mladi raziskovalec iz gospodarstva |
2009 - 2010 |
24 |
39. |
27660 |
dr. Tadej Perhavec |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Mladi raziskovalec iz gospodarstva |
2009 - 2010 |
23 |
40. |
36404 |
dr. Luca Petan |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Mladi raziskovalec |
2013 - 2014 |
12 |
41. |
15646 |
dr. Rok Petkovšek |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
270 |
42. |
18573 |
Albert Pisek |
|
Tehnični sodelavec |
2009 - 2013 |
3 |
43. |
28609 |
dr. Matej Pleterski |
Materiali |
Raziskovalec |
2009 - 2013 |
70 |
44. |
17059 |
dr. Primož Podržaj |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
199 |
45. |
02861 |
dr. Ivan Polajnar |
Konstruiranje |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
418 |
46. |
33242 |
dr. Primož Poredoš |
Energetika |
Mladi raziskovalec |
2010 - 2014 |
101 |
47. |
33892 |
dr. Klemen Povšič |
Sistemi in kibernetika |
Tehnični sodelavec |
2012 - 2014 |
19 |
48. |
25463 |
dr. Tomaž Požar |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
145 |
49. |
35397 |
dr. Jaka Pribošek |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Mladi raziskovalec |
2012 - 2014 |
17 |
50. |
32078 |
dr. Dunja Ravnikar |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
21 |
51. |
18874 |
Braco Regojević |
|
Tehnični sodelavec |
2009 - 2014 |
2 |
52. |
26144 |
dr. Lidija Rihar |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Tehnični sodelavec |
2009 - 2014 |
168 |
53. |
32082 |
dr. Luka Selak |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
50 |
54. |
31562 |
dr. Samo Simončič |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2013 - 2014 |
31 |
55. |
34420 |
dr. Andrej Skumavc |
Materiali |
Mladi raziskovalec |
2011 - 2014 |
35 |
56. |
00799 |
dr. Alojzij Sluga |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
509 |
57. |
05210 |
dr. Marko Starbek |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
761 |
58. |
18873 |
Matevž Steržaj |
|
Tehnični sodelavec |
2009 - 2014 |
0 |
59. |
13026 |
dr. Roman Šturm |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
325 |
60. |
28906 |
dr. Uroš Trdan |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2013 - 2014 |
141 |
61. |
02045 |
dr. Janez Tušek |
Konstruiranje |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
1.116 |
62. |
12074 |
dr. Miro Uran |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
136 |
63. |
30914 |
dr. Rok Vrabič |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2012 - 2014 |
245 |
64. |
35728 |
Anja Vrhovec |
|
Tehnični sodelavec |
2013 - 2014 |
0 |
65. |
10422 |
dr. Darjo Zuljan |
Vzgoja in izobraževanje |
Raziskovalec |
2009 - 2013 |
311 |
66. |
27630 |
dr. Uroš Zupanc |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
33 |
67. |
18588 |
dr. Martin Zupančič |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
83 |
68. |
28655 |
Rok Zupančič |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Mladi raziskovalec iz gospodarstva |
2009 - 2011 |
11 |
69. |
28828 |
mag. Urban Žargi |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Mladi raziskovalec iz gospodarstva |
2009 - 2014 |
0 |
70. |
09067 |
dr. Pavle Žerovnik |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
223 |
71. |
10897 |
dr. Matjaž Žnidaršič |
Materiali |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
77 |
Organizacije (2)
Povzetek
Raziskovalni program »Proizvodni sistemi, laserske tehnologije in spajanje materialov« vključuje pet raziskovalnih skupin z ločenim programom dela in sicer: 1. Optodinamika in laserska tehnika, 2. Integriteta površin in utrjevanje ter oplemenitenje površin, 3. Spajanje materialov, 4. Računalniško podprta integracija projektnega vodenja, vzporednega inženiringa in kontroling proizvodnje, 5. Razvoj novih konceptov razvoja izdelkov.
Prvi del raziskovalnega programa »Optodinamika in laserska tehnika« je sestavljen iz dveh medsebojno tesno povezanih delov. Prvi del (optodinamika) zajema temeljne raziskave dinamskih vidikov interakcije med svetlobo in snovjo in je predvsem usmerjen v vzgojo mladih raziskovalcev. Drugi del (laserska tehnika) pa zajema aplikativne raziskave in razvojno delo na področju laserskih obdelovalnih in merilnih sistemov in je koncipiran kot sistematična raziskovalno-razvojna podpora uvajanju laserske tehnologije v slovensko industrijo. Optodinamika predstavlja izvirno ime za novo interdisciplinarno področje, v katero je možno uvrstiti širok spekter pojavov od opto-oz. fotoakustičnega pojava, lasersko induciranih udarnih valov, optične ultrasonike, laserskih obdelovalnih procesov, pa vse do ekstremnega primera lasersko inducirane jedrske fuzije. Vanjo sodijo tudi številni laserski medicinski posegi, kot so na primer razbijanje ledvičnih in žolčnih kamnov, vrtanje zob in odstranjevanje sive mrene v očesu.
Težišče aplikativnega dela programa je tesno povezano z dosedanjim razvojem laserskih industrijskih izvorov in sistemov domačih proizvajalcev in uvajanju laserske tehnologije v druge veje industrije.
Drugi del raziskovalnega programa »Integriteta površin in utrjevanje ter legiranje površin« vključuje raziskave integritete površin po mehanskih obdelovalnih procesih, kot primer napovedovanja zveze med mikrostrukturo in kakovostjo površinskega sloja, vpliv brušenja kaljenih površin na velikost in potek zaostalih napetosti ter raziskave v zvezi z različnimi laserskimi obdelovalnimi procesi kot so: transformacijsko kaljenje, utrjevanje s pretaljevanjem in oplemenitenje površin za izboljšanje odpornosti lastnosti površin pri dinamičnih obremenitvah oziroma za izboljšanje obrabnih in termo kemičnih odpornosti površin pri najbolj zahtevnih konstrukcijskih delih ali na delih orodij. Poseben poudarek pri utrjevanju površin bo usmerjen na utrjevanje s hladno deformacijo npr. shot peening in na utrjevanje z laserskimi udarnimi valovi.
Raziskave stanja železnih materialov in lastnosti fermomagnetnih materialov bodo potekale na osnovi magnetnega Barkhausnovega šuma medtem, ko bodo potekale raziskave napak in drugih nepopolnosti v materialu z ultrazvočnimi metodami. Zelo perspektiven je razvoj in testiranje nove metode za merjenje zaostalih notranjih napetosti z mikromagnetno metodo posredno z vrednotenjem Barkhausnovega šuma. Predlagana metoda je nova in izvirna metoda ter zahteva razvoj novih senzorjev, kot tudi razvoj metod za vrednotenje.
Tretji del raziskovalnega programa je »Spajanje« obravnava aplikacijo temeljnih znanj na sledečih področjih: Razvoj strženskih žic iz maraging jekel za reparaturno varjenje orodij, točkovno talilno varjenje z ugreznjenim oblokom, spajkanje na steklo, ugotavljanje izkoristka pri obločnem varjenju, lasersko reparaturno varjenje orodij. Teoretična izhodišča za stržensko žico so kemične raziskave pravilen sestave žice iz jekla z zelo nizko vsebnostjo ogljika in z večjo vsebnostjo kobalta, niklja in molibdena in vedenje te žice z vsemi elementi v varilnem obloku. Za drugo področje (točkovno talilno varjenje) je teoretično izhodišče v Maragonijevem efektu, ki opisuje gibanje taline vara pod vplivom različnih kemičnih elementov. Teoretično izhodišče za spajkanje na steklo pa izhaja iz afinitete posameznih kovin do drugih kovin in nekovinskih materialov, kjer bo potrebno raziskati primerno spajko z vsebnostjo titana, cirkonija, hafnija, itd. Raziskava izkoristkov in učinkovitosti raz
Pomen za razvoj znanosti
Proizvodni sistemi. V raziskavah so bili doseženi rezultati, odmevni v svetovnem merilu, na področjih strukturiranja proizvodnih sistemov, obvladovanja proizvodne kompleksnosti, on-line spremljanja in nadzora proizvodnih delovnih sistemov (procesov, naprav, operacij), učenja in diagnosticiranja na osnovi proizvodnih podatkov, razvoja produktno-storitvenih sistemov, kot tudi razvoja 3D merilnih tehnik in njihovi implementaciji v industriji in medicini. Razvit je bil model proizvajanja v oblaku ter obravnavan je bil sociološki vidik pri mreženju proizvodnih delovnih sistemov. Rezultati raziskav na razvoju generičnega modela integriranega načrtovanja in vodenja procesno organizirane proizvodnje predstavljajo izvirni prispevek, saj v literaturi ni zaslediti poglobljene študije o integraciji projektnega vodenja in sočasnega osvajanja izdelkov. Optodinamika in laserski sistemi: raziskani so bili optodinamski vidiki interakcije laserskih bliskov s kovinami, dielektriki, tekočinami in v plinih. Rezultati raziskav med drugim pojasnjujejo temeljna vprašanja glede pretvorbe svetlobne energije v mehansko energijo. Tovrstne interakcije so namreč prisotne pri praktično vseh laserskih obdelovalnih procesih in medicinskih terapijah, zato poglobljeno razumevanje pomeni osnovo za razvoj novih oziroma optimizacijo obstoječih procesov. Razvoj laserskih 3D merilnih sistemov za merjenje gibajočih se teles je ravno tako odprl številne raziskave na področju medicine in sprotnega nadzora izdelkov. Laserski obdelovalni procesi, oplemenitenje površin in neporušno testiranje: program raziskovalnega dela je bil sestavljen iz številnih segmentov znanstvenih ved povezanih s karakterizacije materiala pred in po utrjevanju z laserskimi udarnimi valovi ter podprt s podrobno kvantitativno ter kvalitativna analizo učinka laserskih uradnih valov. Rezultati so potrdili izrazito izboljšano korozijsko odpornost z izboljšano repasivacijo ter redukcijo korozijskega toka po utrjevanju z laserskimi udarnimi valovi. Skozi teste elektrokemične impedančne spektroskopije smo potrdili sedemkrat višje vrednosti polarizacijske upornosti kot pri osnovnem materialu. Analize so potrdile, da je to odraz modifciranega oksidnega filma, višje vezavne energije ter induciranih tlačnih zaostalih napetosti po procesu utrjevanja z laserskimi udarnimi valovi. Nadalje, postopek ustrezno zavira tako kristalografski kot hemi-sferični jamičasti napada ter preprečuje selektivni interkristalni napada. Sistematične analize učinkov laserskega udarnega utrjevanja na mikrostrukturne spremembe in dislokacijske premike povzročeni z ultra-visokimi plastičnimi deformacijami so potrdile izrazito povečanje gostote dislokacij z gostimi dislokacijskimi strukturami. Rezultati analiz so potrdili, da imajo goste dislokacijske strukture ter formirani strižni trakov zaradi učinkov ultra-visokih plastičnih deformacij poglavitni vpliv na nastanek strukture ultra finih zrn ter nano zrn. Glede na izredno aktualnost teme pričakujemo veliko zanimanje v znanosti za rezultate, posebej za nove hibridne tehnike laserske inovativne obdelave površine. Spajanje: Ugotovitve na področju raziskav laserskega varjenja, dodajnih materialov na osnovi W in prahovi na osnovi W in Mo za reparaturno popravilo orodij, varivosti, varjenja z aktivnim fluxom ter na področju FSW/P so pomembne tudi za razvoj znanosti. Predstavljajo pomemben doprinos v svetovno zakladnico znanja in potencial za razvoj nove raziskovalne smeri. Rezultati so bili objavljeni v pomembnih znanstvenih revijah in predstavljeni na domačih in mednarodnih konferencah.
Pomen za razvoj Slovenije
Proizvodni sistemi: Generični model integriranega načrtovanja in vodenja procesno organizirane proizvodnje je uporaben v vseh slovenskih malih in srednje velikih podjetjih, ki imajo v svojem proizvodnem programu osvajanje novih izdelkov, ki morajo priti na trg v čim krajšem času (do 50%), s čim nižjimi stroški (do 40%) in čim manj spremembami na izdelku ali procesu v fazi industrializacije izdelka (do 25%). Novi koncepti proizvodnih sistemov in obvladovanje kompleksnosti v proizvodnji so tematike, ki bodo temeljito spremenile slovensko industrijo. Področje produktno-storitvenih sistemov je na področju hidroelektrarn izkazalo velik potencial. On-line spremljanje delovnih sistemov je bilo uvedeno v podjetjih Litostroj Power in Cimos PTC Buzet, kjer se dnevno uporablja. Raziskave s področja optodinamike in laserskih sistemov so velikega pomena tudi za slovenska podjetja, kot so Fotona, LPKF, Optotek, Danfoss, Yaskawa, Alpina, Ydria, Hidria in RLS Merilna tehnika, s katerimi smo na osnovi opisanih spoznanj razvili inovativne sisteme in produkte. Te rešitve pomagajo omenjenim podjetjem ohranjati visoko stopnjo tehnološke razvitosti in posledično konkurenčnosti v mednarodnem okolju. Najpomembnejši skupni razvojni dosežki so: sistemi za spremljanje laserskih medicinskih posegov, vlakenski laserji za uporabo v sistemih za hitro izdelavo elektronskih vezij in fotovoltaičnih elementov, adaptivno lasersko daljinsko varjenje, laserski 3D merilnik stopal ter sistem za laserski zapis absolutne pozicijske oznake. Laserski obdelovalni procesi, oplemenitenje površin in neporušno testiranje: Čeprav se tehnologija utrjevanja z laserskimi udarnimi valovi zaradi drage investicije in kompleksnosti postopka uporabljala predvsem za visoko tehnološke izdelke, menimo da rezultati raziskovalnega programa obetajo pomembne prispevke k dvigu tehnološke ravni proizvodnje in uvedbo novih tehnološko zahtevnih izdelkov v proizvodnjo. S tem bo podjetjem, ki bodo osvojile nove tehnologije, omogočena pomembna konkurenčna prednost tudi v avtomobilski industriji s povečanjem vzdržljivosti dinamično obremenjenih strojnih delov. Spajanje: Raziskave in razvoj na področju spajanja materialov imajo velik pomen za razvoj Slovenije. Z raziskavami na področju reparaturnega varjenja orodij si številne slovenske orodjarne in livarne povečujejo dodano vrednost in konkurenčno prednost. Pomembne so tudi ugotovitve na področju laserskega varjenja, saj le te prispevajo delež k slovenskemu izvozu in BDP. Razvoj žic za lasersko reparaturno varjenje trenutno omogoča zaposlitev ene osebe, s samimi žicami pa želimo prodreti na svetovni trg dodajnih materialov. Iz razvitega aktivnega premaza je bilo ustanovljeno podjetje, ki trži in razvija omenjen produkt. Podjetje ima trenutno enega zaposlenega. Raziskave na področju tornega varjenja in gnetenja prispevajo pomemben delež prihodkov v dveh slovenskih podjetjih.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si