Projekti / Programi
Vseprisotno računalništvo
01. januar 2009
- 31. december 2012
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
2.07.00 |
Tehnika |
Računalništvo in informatika |
|
1.07.00 |
Naravoslovje |
Računalniško intenzivne metode in aplikacije |
|
2.06.00 |
Tehnika |
Sistemi in kibernetika |
|
2.09.00 |
Tehnika |
Elektronske komponente in tehnologije |
|
Koda |
Veda |
Področje |
1.02 |
Naravoslovne vede |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalci (23)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacij |
1. |
16154 |
dr. Marko Bajec |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
471 |
2. |
33188 |
dr. Neli Blagus |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2010 - 2012 |
24 |
3. |
04967 |
dr. Andrej Brodnik |
Računalniško intenzivne metode in aplikacije |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
441 |
4. |
19515 |
dr. Patricio Bulić |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
203 |
5. |
28473 |
Štefan Furlan |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2009 - 2012 |
35 |
6. |
28364 |
dr. Miha Janež |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2009 - 2012 |
30 |
7. |
35425 |
dr. Marko Janković |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2012 |
24 |
8. |
34404 |
Matevž Jekovec |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2011 - 2012 |
12 |
9. |
32040 |
dr. David Jelenc |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2009 - 2012 |
29 |
10. |
18337 |
dr. Branko Matjaž Jurič |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2011 - 2012 |
699 |
11. |
34405 |
dr. Jernej Kos |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2011 - 2012 |
7 |
12. |
28492 |
dr. Damjan Kovač |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
10 |
13. |
01697 |
dr. Marjan Krisper |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
528 |
14. |
25526 |
dr. Dejan Lavbič |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
184 |
15. |
21404 |
dr. Iztok Lebar Bajec |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
182 |
16. |
13442 |
dr. Miha Mraz |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
352 |
17. |
35522 |
Miha Nagelj |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2012 |
3 |
18. |
15294 |
dr. Rok Rupnik |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2012 |
355 |
19. |
28363 |
dr. Ana Šaša Bastinos |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
43 |
20. |
11077 |
dr. Denis Trček |
Računalništvo in informatika |
Vodja |
2009 - 2012 |
318 |
21. |
06795 |
dr. Mira Trebar |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
196 |
22. |
33190 |
dr. Simon Vrhovec |
Upravne in organizacijske vede |
Mladi raziskovalec |
2010 - 2012 |
177 |
23. |
05957 |
dr. Nikolaj Zimic |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
320 |
Organizacije (1)
Pomen za razvoj znanosti
Vseprisotno računalništvo je mlado raziskovalno področje, ki ga je omogočil tehnološki napredek na področju integracije vezij in pa komunikacij. Kot tako ima velik potencial za nadaljnji razvoj, saj bo glavnina novih računalniških naprav in rešitev v bližnji bodočnosti prav tistih, ki zaznamujejo obdobje vseprisotnega računalništva (senzorji, strukture RFID, agentne tehnologije, ...). Na drugi strani pa je potrebna njihova integracija z obstoječimi informacijskimi rešitvami, ki se vse bolj selijo v oblak. To vse bo pripeljalo do novih načinov dela, poslovanja in tega, kako se odvija naše celotno, tudi zasebno življenje. Začetne usmeritve programa Vseprisotno računalništvo so se izkazale za povsem ustrezne (kar pričajo ne samo kakovostni, ampak tudi izjemni rezultati) in bodo potrebne le manjše korekcije, kjer na osnovi dosedanjih rezultatov in rešitev pričakujemo bistven prispevek raziskovalnega programa na sledečih znanstvenih področjih (ta so pomembna tudi v mednarodnem pogledu): -razvoj novih računalniških paradigem, ki bodo nadomestile klasična elektronska integrirana vezja - tu je pomeben napredek na področju tQCA (trovrednostnih kvantnih celičnih avtomatov) in bioračunalništva, to je struktur na osnovi DNK; -novi algoritmi za reševanje NP-težkih (tudi polnih) problemov, ki jih zahteva predvsem obvladovanje eksponentne rasti količine podatkov in pa nove metode za podporo odločanja (npr. obladovanje preprečevanja poslovnih prevar); -novi protokoli za integracijo senzorskih sistemov (t.i. pametni prah, internet stvari) med sabo in z zasebnimi ter poslovnimi sistemi - senzorska omrežja, predvsem tista, ki so opredeljena kot osebna omrežja (angl. body area network) prinašajo velik dodaten potencial, vendar njihove omejitve (npr. energetska poraba, število razpoložljivih logičnih vrat, dostop do elektromagnetnega spektra) zahtevajo prilagojene rešitve in načine fuzije podatkov z obstoječimi informacijskimi rešitvami (pa tudi število naprav interneta stvari ima trenutno eksponenten trend rasti); -nove arhitekture za realizacijo storitev v oblaku in njihovo integracijo z obstoječimi sistemi v poslovni sferi ter njihov prehod v celoti v oblak; -nove metode za modeliranje človeškega dejavnika z uporabo senzorike, kar bo zlasti pomembno za podporo odločanja, pa tudi za medicinske namene. SKLEP O pomenu priča najbolj naše dosedanje delo, ki ga povzemamo kot sledi: Programska skupina Vseprisotno računalništvo je imela v obdobju 2009-2012 množico zelo kakovostnih rezultatov - njihov trend na letni ravni je bil pretežno v porastu: • Na področju raziskav smo se zelo pomaknili v območje znanstvene odličnosti, kjer je v prvem kvartilu kar 20 (kat. 1) in 8 (kat. 2) novih objav (torej kakovostnih objav v A'). • Izmed teh imamo med objavami 4 izjemne dosežke v kat. 1 in štiri izjemne dosežke v kat. 2 (skupina A''). • Od začetka programa l. 2009 smo intenzivirali medn. sodelovanje in sodelovali (oz. sodelujemo) v 5 projektih EU, enem med. projektu, ki ga financira Norveška raz. agencija in enem bilateralnem projektu, ki ga financira ARRS. Na poti pa je nov projekt 7 OP, ki je v fazi podpisovanja pogodbe. • Sodelovali smo intenzivno tudi z domačo industrijo - pri dveh kompetenčnih centrih in množici (več deset) drugih projektov. Celotni prihodek v tem delu je cca. 1.500.000,00 EUR. • Delovali smo na popularizaciji in prepoznavnosti raziskovalnega programa od sodelovanja v oddajah TV SLO, objavah v dnevniku Delo do postavitve lastne spletne strani.
Pomen za razvoj Slovenije
Pomen za Slovenijo je viden prek evidence obsežnega sodelovanja programa Vseprisotno računalništvo z industrijo (v smislu števila projektov in finančne realizacije), ki je bila posredovana ARRS vsako leto. Tako povzemamo le najpomembnejše prispevke za družbeno-ekonomski razvoj Slovenije: • vzpostavitev novih visokotehnoloških podjetij (npr. prek kompetenčnih centrov); • promocija Slovenije in slovenske znanosti (prepoznavnost našega dela v mednarodnem prostoru, ki se kaže prek mednarodnih predavanj, mednarodnih projektov, sodelovanja v mednarodnih odborih, mednarodnih nagrad); • vzgoja in izobraževanje novih visoko usposobljenih strokovnjakov z enega od področij, ki jih slovensko gospodarstvo najbolj potrebuje (pa tudi EU) - tu imamo zelo velik doprinos z novimi magistri in doktorji znanosti, ki se običajno podcenjuje in se ga univerzam na splošno ne priznava v zadostni meri (samo v zadnjih treh letih smo izobrazili 10 doktorjev znanosti, 19 magistrov znanosti in skoraj 300 diplomantov starega uni programa ter prve in druge bolonjske stopnje); • pridobivanje evropskih sredstev prek projektov 7 OP; • povezovanje s področjem ohranjanja kulturne dediščine in uporabo senzorike pri njenem ohranjanju v restavratorsko konservatorski stroki (tu so začetna prizadevanja že pripeljala do omenjenega internege projekta Sens'o'Cult, kjer sodeluje tudi naša industrija). Sicer pa je programska skupina Vseprisotno računalništvo samo v letu 2012 realizirala prek 400.000 evrov sredstev izven ARRS, od tega glavnino v tržnem segmentu.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si