Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Vseprisotno računalništvo

Uredi
Obdobja
01. januar 2013 - 31. december 2017
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.07.00  Tehnika  Računalništvo in informatika   
1.07.00  Naravoslovje  Računalniško intenzivne metode in aplikacije   

Koda Veda Področje
P175  Naravoslovno-matematične vede  Informatika, teorija sistemov 

Koda Veda Področje
1.02  Naravoslovne vede  Računalništvo in informatika 
1.01  Naravoslovne vede  Matematika 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (31)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  16154  dr. Marko Bajec  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2013 - 2017  490 
2.  33188  dr. Neli Blagus  Računalništvo in informatika  Raziskovalec začetnik  2013 - 2017  25 
3.  04967  dr. Andrej Brodnik  Računalniško intenzivne metode in aplikacije  Raziskovalec  2013 - 2017  449 
4.  19515  dr. Patricio Bulić  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2013 - 2017  209 
5.  28473  Štefan Furlan  Računalništvo in informatika  Tehnični sodelavec  2013 - 2015  35 
6.  38175  Aleks Huč  Računalništvo in informatika  Mladi raziskovalec  2015 - 2017  7 
7.  28364  dr. Miha Janež  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2013 - 2015  31 
8.  35425  dr. Marko Janković  Računalništvo in informatika  Mladi raziskovalec  2014 - 2017  24 
9.  34404  Matevž Jekovec  Računalništvo in informatika  Mladi raziskovalec  2013 - 2016  12 
10.  32040  dr. David Jelenc  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2013 - 2017  32 
11.  18337  dr. Branko Matjaž Jurič  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2013 - 2017  708 
12.  34405  dr. Jernej Kos  Računalništvo in informatika  Mladi raziskovalec  2013 - 2016  7 
13.  01697  dr. Marjan Krisper  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2013 - 2017  528 
14.  25526  dr. Dejan Lavbič  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2013 - 2017  194 
15.  21404  dr. Iztok Lebar Bajec  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2013 - 2017  192 
16.  29198  dr. Miha Moškon  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2013 - 2017  258 
17.  13442  dr. Miha Mraz  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2013 - 2017  366 
18.  35522  Miha Nagelj  Računalništvo in informatika  Mladi raziskovalec  2014 - 2017  3 
19.  26282  Primož Pečar  Računalništvo in informatika  Tehnični sodelavec  2013 - 2015  47 
20.  37955  dr. Veljko Pejović  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2016 - 2017  132 
21.  37719  dr. Fabio Ricciato  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2015 - 2017  65 
22.  15294  dr. Rok Rupnik  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2013 - 2017  379 
23.  28363  dr. Ana Šaša Bastinos  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2013 - 2015  43 
24.  30918  dr. Lovro Šubelj  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2013 - 2017  118 
25.  11077  dr. Denis Trček  Računalništvo in informatika  Vodja  2013 - 2017  323 
26.  06795  dr. Mira Trebar  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2013 - 2017  197 
27.  21393  dr. Damjan Vavpotič  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2016 - 2017  216 
28.  33190  dr. Simon Vrhovec  Upravne in organizacijske vede  Mladi raziskovalec  2013 - 2015  198 
29.  36470  dr. Gregor Weiss  Računalništvo in informatika  Mladi raziskovalec  2013 - 2017  10 
30.  05957  dr. Nikolaj Zimic  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2013 - 2017  326 
31.  34156  dr. Slavko Žitnik  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2017  123 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  1539  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko  Ljubljana  1627023  16.235 
Povzetek
Povzetek raziskovanja programa Vseprisotno računalništvo - strateške usmeritve Vseprisotno računalništvo je po definiciji raziskovalno področje, ki raziskuje komunikacijsko močno povezano omrežje raznovrstnih računalniških naprav in storitev, ki avtonomno ali skupaj zajemajo in procesirajo podatke in informacije z namenom, da jih prek ustreznih storitev uporabijo glede na kontekst in določeno aktivnost ter naredijo človeku prilagojen milje tako v zasebnem kot v poslovnem okolju ter na javnih mestih - vse to na zanesljiv način ob zagotavljanju varnosti in zasebnosti. Gre torej za področje, kjer so potrebna na eni strani dobra znanja s področja matematike in logike (kombinatorična optimizacija, večvrednostne logike), strojne opreme (v zadnjem času zlasti senzorjev in aktuatorjev), prek znanj komunikacijskih tehnologij (internet, brezžične komunikacije, senzorska omrežja) do storitvenega, informacijskega nivoja (metodologije razvoja IS in storitveno usmerjenih arhitektur), kjer potrebujemo znanja modeliranja uporabnika in uporabniško prilagojenih interakcij. Ključna teoretična izhodišča raziskovalnega programa Vseprisotno računalništvo, ki so relevantna za to področje v svetovnem merilu, so nove paradigme učinkovitega procesiranja, novi algoritmin za računsko zahtevne probleme, nove paradigme učinkovitega komuniciranja heterogenih naprav, nove paradigme integracije, nove paradigme modeliranja uporabnika in interakcij ter metode uporabniku prilagojenih interakcij za kontekstno prilagojeno podporo (zasebno, javno in poslovno). (v priloženi datoteki se nahaja konceptualni raziskovalni model programa Vseprisotno računalništvo)
Pomen za razvoj znanosti
Vseprisotno računalništvo je mlado raziskovalno področje, ki ga je omogočil tehnološki napredek na področju integracije vezij in pa komunikacij. Kot tako ima velik potencial za nadaljnji razvoj, saj bo glavnina novih računalniških naprav in rešitev v bližnji bodočnosti prav tistih, ki zaznamujejo obdobje vseprisotnega računalništva (senzorji, strukture RFID, agentne tehnologije, ...). Na drugi strani pa je potrebna njihova integracija z obstoječimi informacijskimi rešitvami, ki se vse bolj selijo v oblak. To vse bo pripeljalo do novih načinov dela, poslovanja in tega, kako se odvija naše celotno, tudi zasebno življenje. Začetne usmeritve programa Vseprisotno računalništvo so se izkazale za zelo ustrezne (kar pričajo ne samo kakovostni, ampak tudi izjemni rezultati) in bodo potrebne le manjše korekcije, kjer na osnovi dosedanjih rezultatov in rešitev pričakujemo bistven prispevek raziskovalnega programa na sledečih znanstvenih področjih (ta so pomembna tudi v mednarodnem pogledu): -razvoj novih računalniških paradigem, ki bodo nadomestile klasična elektronska integrirana vezja - tu je pomeben napredek na področju tQCA (trovrednostnih kvantnih celičnih avtomatov) in bioračunalništva, to je struktur na osnovi DNK; -novi algoritmi za reševanje NP-težkih (tudi polnih) problemov, ki jih zahteva predvsem obvladovanje eksponentne rasti količine podatkov in pa nove metode za podporo odločanja (npr. obladovanje preprečevanja poslovnih prevar); -novi protokoli za integracijo senzorskih sistemov (t.i. pametni prah, internet stvari) med sabo in z zasebnimi ter poslovnimi sistemi - senzorska omrežja, predvsem tista, ki so opredeljena kot osebna omrežja (angl. body area network) prinašajo velik dodaten potencial, vendar njihove omejitve (npr. energetska poraba, število razpoložljivih logičnih vrat, dostop do elektromagnetnega spektra) zahtevajo prilagojene rešitve in načine fuzije podatkov z obstoječimi informacijskimi rešitvami (pa tudi število naprav interneta stvari ima trenutno eksponenten trend rasti); -nove arhitekture za realizacijo storitev v oblaku in njihovo integracijo z obstoječimi sistemi v poslovni sferi ter njihov prehod v celoti v oblak; -nove metode za modeliranje človeškega dejavnika z uporabo senzorike, kar bo zlasti pomembno za podporo odločanja, pa tudi za medicinske namene. SKLEP O pomenu priča najbolj naše dosedanje delo, ki ga povzemamo kot sledi: Programska skupina Vseprisotno računalništvo je imela v obdobju 2007-2012 množico zelo kakovostnih rezultatov - njihov trend na letni ravni je bil pretežno v porastu: Na področju raziskav smo se zelo pomaknili v območje znanstvene odličnosti, kjer je v prvem kvartilu kar 26 novih objav (torej kakovostnih objav v A'). Izmed teh imamo objavami 11 izjemnih dosežkov na področju člankov in zn. monografij (A''). Od začetka programa l. 2009 smo intenzivirali medn. sodelovanje in sodelovali (oz. sodelujemo) v 5 projektih EU, enem med. projektu, ki ga financira Norveška raz. agencija in enem bilateralnem projektu, ki ga financira ARRS. Na poti pa je nov projekt 7 OP, ki je v fazi zaključnih pogajanj (glej prilogo). Sodelovali smo intenzivno tudi z domačo industrijo - pri dveh kompetenčnih centrih in množici (več deset) drugih projektov. Celotni prihodek v tem delu je cca. 1.500.000,00 EUR. Delovali smo na popularizaciji in prepoznavnosti raziskovalnega programa od sodelovanja v oddajah TV SLO, objavah v dnevniku Delo do postavitve lastne spletne strani. Programska skupina Vseprisotno računalništvo je v obdobju 2009 - 2012 imela nadpovprečne rezultate, kar smo preverjali prek SICRISS-a s tistimi programi, ki so nam vsebinsko relativno blizu in so že tradicionalno financirani (tu opozarjamo, da smo bili s strani ARRS ob ustanovitvi primerjani le s programi z umetne inteligence, kar ni ustrezno, se je pa kasneje popravilo). Po normiranju rezultatov na prejeta sredstva smo bili v tem obdoju vsaj v enakem položaju kot najboljši programi, večkrat pa med vodilnimi.
Pomen za razvoj Slovenije
Recenzente vljudno naprošamo, da si pogledajo evidenco obsežnega sodelovanja programa Vseprisotno računalništvo z industrijo (v smislu števila projektov in finančne realizacije), ki je bila posredovana ARRS (ti podatki so sicer zaupne narave, tako da smo pred časom dobili vpogled le v agregate za tri izmed najuspešnejših raziskovalnih programov in tam je bilo vidno, da smo jih prekašali). Dodatno navajamo najpomembnejše prispevke za nadaljnji družbeno-ekonomski razvoj Slovenije: vzpostavitev novih visokotehnoloških podjetij (npr. prek kompetenčnih centrov); promocija Slovenije in slovenske znanosti (prepoznavnost našega dela v mednarodnem prostoru, ki se kaže prek mednarodnih predavanj, mednarodnih projektov, sodelovanja v mednarodnih odborih, mednarodnih nagrad); vzgoja in izobraževanje novih visoko usposobljenih strokovnjakov z enega od področij, ki jih slovensko gospodarstvo najbolj potrebuje (pa tudi EU) - tu imamo zelo velik doprinos z novimi magistri in doktorji znanosti, ki se običajno podcenjuje in se ga univerzam na splošno ne priznava v zadostni meri (samo v zadnjih treh letih smo izobrazili 5 doktorjev znanosti, 16 magistrov znanosti in prek 100 diplomantov); pridobivanje evropskih sredstev prek projektov 7 OP; povezovanje s področjem ohranjanja kulturne dediščine in uporabo senzorike pri njenem ohranjanju v restavratorsko konservatorski stroki (tu so začetna prizadevanja že pripeljala do omenjenega internege projekta Sens'o'Cult, kjer sodeluje tudi naša industrija). Najamo še le manjši del konkretnih referec (vseh projektov je več deset): KC CLASS - Storitve podprte z računalništvom v oblaku, Projekt strukturnih skladov (3211-10-000467), 2011-2013, prof. dr. Matjaž Branko Jurič (vodja projekta), izr. prof. dr. Marko Bajec, izr. prof. dr. Marjan Krisper KC OPCOMM - Odprta komunikacijska platforma za integracijo storitev, Projekt strukturnih skladov (3211-10-000468), 2011-2013, prof. dr. Nikolaj Zimic (vodja projekta), izr. prof. dr. Marko Bajec, izr. prof. dr. Marjan Krisper, prof. dr. Matjaž Branko Jurič TellMeMore in WhoKnowsWho – Razvoj prototipnih sistemov, Optilab d.o.o., 2011­– vodja prof.dr. M. Bajec. Podpora pri razvoju storitveno usmerjenih sistemov, Iskratel, 2012, vodja prof. dr. M. Bajec. Razvoj simulatorja prometa po avtocestnem omrežju, Iskratel, 2012, vodja prof. dr. M. Bajec. Izdelava prototipa arhitekture za sistem za odkrivanje goljufij, Projekt VALOR, Optilab d.o.o., 2009, vodja prof. dr. M. Bajec. Obvladovanje interneta stvari v slovenskem okolju, CRP, sonaročnik MVZT, 2010-2011, vodja prof. dr. D. Trček Razvoj prototipa obračunskega sistema za elektro­energetske sisteme, Optilab d.o.o., 2009, vodja Marko Bajec. Izdelava načrta sodobnega sistema za obračunavanje storitev v elektro­-distribucijskih podjetjih Slovenije, Informatika d.d., 2008–­2009, vodja prof. dr. M. Bajec. Izbira pristopa in tehnologij za prenovo integralnega informacijskega sistema slovenskih elektro­-distribucijskih sistemov, Informatika d.d., 2008–­2009, vodja prof. dr. M. Bajec. Analiza zanesljivosti elektronskih komponent in tiskanin, 2009, naročnik IskraTel d.o.o., vodja prof. dr. Miha Mraz. Analiza standarda G.8302 Ethernet Ring Protection Switching: funkcijska specifikacija, 2010, naročnik IskraTel d.o.o.,vodja prof. dr. Niko Zimic. Redundantna priključitev perifernih plošč: design specifikacija, 2010, naročnik IskraTel d.o.o., vodja prof. dr. Niko Zimic. ZPIZ / ZPIZ: Zasnova in izdelava metodologije projektnega vodenja za Sektor IT / Project management methodology for IT projects. Vodja doc. dr. Rupnik Rok. eVŠ (MVZT) / eVŠ (MVZT): Razvoj informacijskega sistema eVŠ za potrebe MVZT. eVŠ predstavlja centralno evidenco visokošolskih zavodov, študijskih programov, izvajalcev in študentov, vodja doc. dr. Rupnik Rok. ACER / ACER: Evropska agencija ACER (Agency for Coordination of European Energy Regulators) uvaja regulativo REMIT. Projekt je v sklopu tega med drugim tudi definiral zahteve za informacijski siste
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2013, 2014, 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2013, 2014, 2015, zaključno poročilo
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno