Projekti / Programi
01. januar 2009
- 31. december 2014
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.02.00 |
Medicina |
Stomatologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B730 |
Biomedicinske vede |
Odontologija, stomatologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.02 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Klinična medicina |
parodontalna medicina, paraodontalna bolezen, diabetes, karidovaskularne bolezni, bolezni pljuč, artritis, stres, MRI, substrakcijska radiografija, antioksidanti, laserji, Papillon-Lefevre sy, ortodontija, NO, epidemiologija, oralno zdravje, otroci, mladostniki
Raziskovalci (14)
Organizacije (1)
Povzetek
V raziskovalnem programu bodo proučevani naravno napredovanje parodontalne bolezni v 20 letnem opazovalnem obdobju in vplivi dolgotrajnega kroničnega infekta v obzobnih tkivih na razvoj nekaterih sistemskih bolezni kot so kardiovaskularna bolezen, sladkorna bolezen, artritis in pljučnica. V okviru tega dela programa bo narejena ocena velikosti parodontalne rane in vpliv parodontalnega zdravljenja na izboljšanje kazalcev kardiovaskularne bolezni in diabetesa. Ocenjena bo tudi pojavnost kariesa in bolezni obzobnih tkiv pri pacientih s posebnimi potrebami ter vpliv prostega radikala NO na preoblikovanje čeljustne kosti med ortodontskih zdravljenjem. Proučevan bo vpliv gena za katepsin C pri sindromu Papilon-Lefevre tev vpliv vnetja obzobnih tkiv na aktivacijo hipotalamo-hipofizno-suprarenalne osi. V terapevtskem delu pa bo študija obravnavala možnosti delovanja pulznega Er-YAG laserja za parodontalne kirurške posege in morebitno možnost lokalnega dovajanja antioksidantnih encimov v subgingivalno področje za zmanjšanje vnetja obzobnih tkiv.
Pomen za razvoj znanosti
V okviru raziskovalnega programa smo razvili novo metodo za vrednotenje vnetne parodontalne obremenitve in krvaveče parodontalne rane pri pacientih s parodontalno boleznijo. Originalna metoda omogoča, da na podlagi velikosti vnetne parodontalne obremenitve ocenimo raven serumskih vrednosti C reaktivnega proteina, ki je indikator sistemskega vnetja. Tako smo dobili metodo, ki kvantificira pokazatelje vpliva parodontalne bolezni na sistemsko vnetje morebitno tveganje za nastanek srčno žilnih zapletov. Povezanost vnetja obzobnih tkiv nekaterih sistemskih bolezni smo ugotavljali pri naključno izbranih bolnikih napotenih k parodontologu in ugotovili, da jih kar 62% navaja prisotnost ene ali več sistemskih bolezni in da jih 25% jemlje različna zdravila. Povezanost med sladkorno in parodontalno boleznijo smo raziskali pri pacientih z diabetesom tipa 1 in ugotovili, da je prisotnost dveh specifičnih mikroorganizmov v subgingivalnem plaku povezana z značilno višjimi vrednostmi serumski ravni glikiranega hemoglobina. Na področju diagnostike vnetja obzobnih tkiv smo prikazali, da z magnetnim resonančnim slikanjem lahko sledimo izboljšanju kliničnih parodontalnih parametrov pri pacientih po parodontalni terapiji. Pri raziskavah na eksperimentalnih živalih pa smo ugotovili, da pri eksperimentalnem parodontitisu na podganah živčni rastni faktor doprinaša k resorbciji alveolarne kosti in da sistemsko zdravljenje z nevtralizacijo živčnega rastnega faktorja doprinese do zmanjšanja resorbcije albeolarne kosti.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalni program je doprinesel nova spoznanja o povezanosti nekaterih sistemskih bolezni in parodontalno boleznijo med prebivalstvom republike Slovenije. Nova metoda ocenjevanja vnetne parodontalne obremenitve bo omogočila, da se pacientom neposredno v ordinaciji ugotovi vpliv vnetja obzobnih tkiv na morebitno tveganje za razvoj srčno žilnih bolezni. Rezultati raziskav stanje obzobnih tkiv pri sladkornih bolnikih pa nakazujejo potrebo po prioritetnem stomatološkem in parodontološkem zdravljenju diabetikov. Rezultati raziskovalnega programa bodo vplivali tudi na izobraževanje zobozdravnikov in zdravnikov na dodiplomski in podiplomski ravni. Pandemične razsežnosti parodontalne bolezni med prebivalstvom Slovenije pa bodo vplivale na načrtovanje specialistične mreže parodontologov in ustnih higienikov. V okviru programa je doktorirala ena mlada raziskovalka, v prihodnjem obdobju pa bo doktorsko disertacijo opravljala še ena mlada raziskovalka.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
