Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Parodontalna medicina

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.02.00  Medicina  Stomatologija   

Koda Veda Področje
B730  Biomedicinske vede  Odontologija, stomatologija 

Koda Veda Področje
3.02  Medicinske in zdravstvene vede  Klinična medicina 
Ključne besede
Parodontalna bolezen, epidemiološka raziskava, parodontalna rana,vnetna parodontalna obremenitev, srčno-žilne bolezni, diabetes, nosečnost, ortodontski premiki zob, celjenje kostnih defektov, magnetna resonanca, polimorfizem genov, nevrogeno vnetje, endodontsko zdravljenje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (11)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  18079  dr. Martina Drevenšek  Stomatologija  Raziskovalec  2015 - 2019  208 
2.  30442  dr. Aleš Fidler  Stomatologija  Raziskovalec  2015 - 2019  192 
3.  19210  dr. Rok Gašperšič  Stomatologija  Raziskovalec  2015 - 2019  255 
4.  12446  dr. Boris Gašpirc  Stomatologija  Raziskovalec  2015 - 2019  163 
5.  33345  dr. Nina Hropot Pleško  Stomatologija  Mladi raziskovalec  2017 - 2019 
6.  32838  Maša Juvan    Tehnični sodelavec  2015 - 2017 
7.  51884  dr. Marko Kuralt  Stomatologija  Mladi raziskovalec  2018 - 2019  26 
8.  29113  Mateja Lunar    Tehnični sodelavec  2015 - 2018 
9.  12137  dr. Rok Schara  Stomatologija  Raziskovalec  2015 - 2019  115 
10.  26485  dr. Eva Skalerič  Stomatologija  Raziskovalec  2015 - 2019  41 
11.  03370  dr. Uroš Skalerič  Stomatologija  Vodja  2015 - 2019  511 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana  Ljubljana  5057272000  77.498 
Povzetek
V raziskovalnem programu bomo pri skupini 247 Ljubljančanih ocenili spremembe v stanju obzobnih tkiv 30 let po prvem pregledu in ugotovili dejavnike tveganja za napredovanje parodontalne bolezni. Ocenili bomo tudi spremembe v velikosti parodontalne rane in vnetne parodontalne obremenitve v 10 letnem obdobju. Pri 30 preiskovancih z največjo parodontalno obremenitvijo bomo izmerili vrednosti C reaktivnega proteina pred in po oralno higienski fazi parodontalnega zdravljenja in ugotovili morebitno zmanjšanje vrednosti tega vnetnega mediatorja v serumu. V programu nameravamo natančneje opredeliti specifičnost najpomembnejših parodontalnih bakterij v zobnem plaku pri slovenskih bolnikih s kroničnim parodontitisom. Prav tako bomo opazovali prisotnost parodontalno patogenih bakterij in praživali v plaku pri pacientih s sladkorno boleznijo tipa 1 in 2 in pri nosečnicah s sladkorno boleznijo tipa 1. Proučili bomo tudi morebitni vpliv dolgotrajnega kroničnega vnetja obzobnih tkiv na raven glikiranega hemoglobina pri pacientih s kroničnim parodontitisom in brez sladkorne bolezni. Pri poteku patogeneze vnetne parodontalne bolezni bomo proučili izražanje nevrotropinov NGF in BDNF v dlesni pri bolnikih z kroničnim parodontitisom. V nadaljevanju iskanja novih diagnostičnih metod za razpoznavo bolezni obzobnih tkiv bomo nadaljevali z raziskavami uporabnosti magnetno resonančnega slikanja v parodontologiji. Na modelih celičnih suspenzij bomo proučevali relaksacijske procese jedrskih spinov protonov in posredno intenziteto signala MR slik. V intervencijskem delu raziskave bomo proučili vpliv oralno higienskega zdravljenja na izboljšanje stanja obzobnih tkiv pri pacientih z agresivnim parododntitisom, pri pacientih s prebolelim miokardnim infarktom in pri pacientih s sladkorno boleznijo. Metabolizem kosti in celjenje kalvarijskega defekta subkritične velikosti pri podganah bomo ocenjevali pri samicah z ovarjektomijo oziroma povzročeno stanje osteoporoze. Proučili bomo tudi možnosti ortodontskih premikov zob pri pacientih s sladkorno boleznijo tipa 1 kjer je osteoporoza ena izmed pomembnih komplikacij. V raziskavi bomo tudi proučili ali polimorfizem genov za določene vnetne mediatorje vpliva na uspešnost endodontskega zdravljenja periapikalnih kostnih defektov.
Pomen za razvoj znanosti
Predlagani raziskovalni program bo pomembno prispeval v svetovno zakladnico znanja o vzrokih in poteku parodontalne bolezni ter o pomenu dolgotrajnega kroničnega infekta v obzobnih tkivih na razvoj nekaterih sistemskih bolezni kot sta kardiovaskularna bolezen in sladkorna bolezen. V programu bomo ocenili naravno napredovanje vnetja obzobnih tkiv pri populaciji, ki jo sledimo že 30 let in ugotovili dejavnike tveganja za napredovanje parodontalne bolezni. V preteklih raziskavah smo potrdili hipotezo, da velikost krvaveče parodontalne rane in vnetne parodontalne obremenitve vpliva na indikatorje sistemskega vnetja kot je C-reaktivni protein. V predlaganem programu bomo poskušali z lokalnim oralno higienskim zdravljenjem ugotoviti ali to zdravljenje doprinese  k zmanjšanju ponovitev srčno žilnih zapletov  in izboljšanju  metabolnega stanja diabetikov. V programu bomo tudi proučili stanje obzobnih tkiv pri nosečnicah s sladkorno boleznijo tipa 1 in vpliv parodontalne bolezni na morebitne zaplete med nosečnostjo in prezgodnji porod. Nameravamo tudi ugotoviti vpliv ortodontskega zdravljenja pri diabetikih na metabolizem alveolne kosti. Pomemben doprinos znanosti bo tudi raziskava o vplivu kroničnega vnetja obzobnih tkiv na raven glikiranega hemoglobina pri pacientih brez sladkorne bolezni. V predlaganem programu nameravamo tudi proučiti vpliv genetskega polimorfizma za interlevkin-1 na uspešnost endodontskega zdravljenja periapikalnih vnetnih procesov.
Pomen za razvoj Slovenije
Predlagani raziskovalni program bo doprinesel nova spoznanja o povezanosti med parodontalno boleznijo in nekaterimi sistemskimi boleznimi in stanji med prebivalstvom R Slovenije. Pandemične razsežnosti parodontalne bolezni v Sloveniji in ugotovitve o vplivu vnetja obzobnih tkiv na sistemski vnetni imunski odgovor organizma bodo izhodišče za prioritetno obravnavo rizičnih skupin prebivalstva in za načrtovanje specialistične mreže parodontologov in ustnih higienikov v Sloveniji. Rezultati raziskav bodo pomembni tudi v pedagoškem izobraževanju zobozdravnikov in zdravnikov na dodiplomski in podiplomski ravni. V okviru predlaganega programa sta že doktorirali dve mladi raziskovalki v naslednjem obdobju pa bo doktorsko disertacijo opravljala še ena mlada raziskovalka.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2015, vmesno poročilo, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2015, vmesno poročilo, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno