Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARRS

Prostorski model hidrokemijske sestave podzemnih vod Slovenije v GIS okoljud

Uredi
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.06.10  Naravoslovje  Geologija  Informacijski sistemi 

Koda Veda Področje
1.05  Naravoslovne vede  Zemlja in okolje 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (11)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  03611  Miran Bizjak  Naravoslovje  Raziskovalec  2009 - 2012  58 
2.  20827  Katarina Hribernik  Naravoslovje  Raziskovalec  2009 - 2012  149 
3.  28456  dr. Mateja Jemec Auflič  Naravoslovje  Mladi raziskovalec  2009 - 2012  247 
4.  18166  dr. Marko Komac  Naravoslovje  Vodja  2009 - 2012  521 
5.  27806  Matija Krivic  Naravoslovje  Raziskovalec  2009 - 2012  157 
6.  23033  Špela Kumelj  Naravoslovje  Raziskovalec  2009 - 2012  226 
7.  01259  dr. Nina Mali  Naravoslovje  Raziskovalec  2009 - 2012  424 
8.  17247  Miroslav Medić    Tehnični sodelavec  2009 - 2012  77 
9.  30957  dr. Kim Mezga  Tehnika  Mladi raziskovalec  2009 - 2012  148 
10.  29075  Mitja Požar    Tehnični sodelavec  2009 - 2012  0 
11.  04862  dr. Janko Urbanc  Naravoslovje  Raziskovalec  2009 - 2012  448 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0215  Geološki zavod Slovenije  Ljubljana  5051410000  10.440 
Pomen za razvoj znanosti
Poznavanje odnosov med parametri zaledja in kemijsko sestavo podzemnih vod je kljub velikemu napredku v zadnjih desetletjih še vedno dokaj pomanjkljivo, posebej za določene kemijske spojine in izotope, ki se manj uporabljajo v redni hidrogeološki praksi. S tem v zvezi je potrebno posebej omeniti velik del slednih prvin, od izotopov pa večji del sevalcev gama. Kemijska karta podzemnih vod Slovenije igra veliko vlogo pri nadaljnjih hidrogeoloških raziskavah v Sloveniji, saj omogoča raziskovalcem dostop do osnovnih podatkov o kemijskih pogojih v posameznih vodonosnikih oziroma vodonosnih sistemih, ki bodo v bodoče predmet poglobljenih raziskav z različnih gledišč. V okviru projekta smo pridobili številne podatke o dinamiki in starosti podzemnih vod, ki so nujno potrebni za dopolnitev konceptualnih modelov posameznih vodonosnikov in njihovih medsebojnih odnosov.
Pomen za razvoj Slovenije
Pri načrtovanju izrabe podzemne vode kot vira pitne vode ali tehnološke vode ima kemijska sestava podzemne vode ključno vlogo pri ocenjevanju uporabnosti posameznega vodnega vira. Zaradi tega so rezultati prostorskega modela kemijske sestave podzemnih vod ter iz modela izhajajoče kemijske karte podzemnih vod neposredno uporabni na številnih področjih, kjer se podzemna voda uporablja bodisi neposredno ali kot medij v različnih tehnoloških postopkih. Prostorski model kemijske sestave podzemnih vod nudi tudi pomembne podatke o hitrosti in stopnji obnavljanja podzemne vode v vodonosnih strukturah, kar je predstavlja osnovo pri načrtovanju sanacijskih ukrepov za izboljšanje kemijskega stanja podzemnih vod. Osnovni in dopolnilni sanacijski ukrepi za izboljšanje kemijskega stanja podzemne vode so v Sloveniji zelo aktualni zaradi procesa implementacije evropske Okvirne vodne direktive WFD ter z njo povezanim Načrtom za upravljanje z vodami. Prostorski kemijski model podzemnih vod je v veliko pomoč tudi pri načrtovanju mej vodovarstvenih območij, saj kemijska sestava podzemnih vod odraža tudi hidrogeološke značilnosti toka podzemne vode. Prav tako je na osnovi kemijskih podatkov možno podrobneje opredeliti hidrografska zaledja podzemnih vod iz tistih vodonosnikov, pri katerih (še) ne poznamo zanesljivo njihovega območja napajanja, kar je v Sloveniji zaradi zapletene geološke in hidrogeološke zgradbe ozemlja dokaj pogosto.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno