Projekti / Programi
Prostorski model hidrokemijske sestave podzemnih vod Slovenije v GIS okoljud
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.06.10 |
Naravoslovje |
Geologija |
Informacijski sistemi |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 1.05 |
Naravoslovne vede |
Zemlja in okolje |
Raziskovalci (11)
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0215 |
Geološki zavod Slovenije |
Ljubljana |
5051410000 |
11.240 |
Pomen za razvoj znanosti
Poznavanje odnosov med parametri zaledja in kemijsko sestavo podzemnih vod je kljub velikemu napredku v zadnjih desetletjih še vedno dokaj pomanjkljivo, posebej za določene kemijske spojine in izotope, ki se manj uporabljajo v redni hidrogeološki praksi. S tem v zvezi je potrebno posebej omeniti velik del slednih prvin, od izotopov pa večji del sevalcev gama.
Kemijska karta podzemnih vod Slovenije igra veliko vlogo pri nadaljnjih hidrogeoloških raziskavah v Sloveniji, saj omogoča raziskovalcem dostop do osnovnih podatkov o kemijskih pogojih v posameznih vodonosnikih oziroma vodonosnih sistemih, ki bodo v bodoče predmet poglobljenih raziskav z različnih gledišč. V okviru projekta smo pridobili številne podatke o dinamiki in starosti podzemnih vod, ki so nujno potrebni za dopolnitev konceptualnih modelov posameznih vodonosnikov in njihovih medsebojnih odnosov.
Pomen za razvoj Slovenije
Pri načrtovanju izrabe podzemne vode kot vira pitne vode ali tehnološke vode ima kemijska sestava podzemne vode ključno vlogo pri ocenjevanju uporabnosti posameznega vodnega vira. Zaradi tega so rezultati prostorskega modela kemijske sestave podzemnih vod ter iz modela izhajajoče kemijske karte podzemnih vod neposredno uporabni na številnih področjih, kjer se podzemna voda uporablja bodisi neposredno ali kot medij v različnih tehnoloških postopkih.
Prostorski model kemijske sestave podzemnih vod nudi tudi pomembne podatke o hitrosti in stopnji obnavljanja podzemne vode v vodonosnih strukturah, kar je predstavlja osnovo pri načrtovanju sanacijskih ukrepov za izboljšanje kemijskega stanja podzemnih vod. Osnovni in dopolnilni sanacijski ukrepi za izboljšanje kemijskega stanja podzemne vode so v Sloveniji zelo aktualni zaradi procesa implementacije evropske Okvirne vodne direktive WFD ter z njo povezanim Načrtom za upravljanje z vodami.
Prostorski kemijski model podzemnih vod je v veliko pomoč tudi pri načrtovanju mej vodovarstvenih območij, saj kemijska sestava podzemnih vod odraža tudi hidrogeološke značilnosti toka podzemne vode. Prav tako je na osnovi kemijskih podatkov možno podrobneje opredeliti hidrografska zaledja podzemnih vod iz tistih vodonosnikov, pri katerih (še) ne poznamo zanesljivo njihovega območja napajanja, kar je v Sloveniji zaradi zapletene geološke in hidrogeološke zgradbe ozemlja dokaj pogosto.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
