Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Funkcionalna analiza proteinov za odpornost proti suši ali žuželkam

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.01  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava  Kmetijske rastline 

Koda Veda Področje
4.04  Kmetijske vede in veterina  Kmetijska biotehnologija 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (14)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  05265  dr. Jože Brzin  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2009  222 
2.  27502  dr. Meti Buh Gašparič  Biotehnologija  Mladi raziskovalec  2009 - 2012  46 
3.  25974  dr. Cene Gostinčar  Biotehnologija  Raziskovalec  2009 - 2010  339 
4.  12688  dr. Kristina Gruden  Biotehnologija  Raziskovalec  2009 - 2012  992 
5.  05935  dr. Nina Gunde-Cimerman  Biotehnologija  Raziskovalec  2009  1.265 
6.  24288  dr. Metka Lenassi  Naravoslovje  Raziskovalec  2009 - 2010  204 
7.  18845  Milena Marušič    Tehnični sodelavec  2011 - 2012 
8.  19119  dr. Mojca Milavec  Biotehnologija  Raziskovalec  2009 - 2012  318 
9.  06777  dr. Ana Plemenitaš  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2009 - 2012  379 
10.  26507  dr. Jure Pohleven  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2009 - 2011  75 
11.  23576  dr. Jerica Sabotič  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2009 - 2012  322 
12.  23963  dr. Silva Sonjak  Biotehnologija  Raziskovalec  2009 - 2011  58 
13.  18510  dr. Martina Turk  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2011 - 2012  194 
14.  03765  dr. Jana Žel  Biotehnologija  Vodja  2009 - 2012  619 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0105  Nacionalni inštitut za biologijo  Ljubljana  5055784  13.392 
2.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  91.408 
3.  0381  Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta  Ljubljana  1627066  48.543 
4.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.962 
Pomen za razvoj znanosti
Namen projekta je bil najti nove pristope za izboljšavo rastlin. Podnebne spremembe in rastlinam škodljive žuželke ogrožajo pridelavo rastlin. Tako suša in zasoljevanje na eni strani in odpornost žuželk proti pesticidom na drugi strani vplivajo na zmanjševanje pridelka, posledica česar je velika gospodarska škoda. V projektu smo se osredotočili na nov pristop k reševanju teh težav- z zaščito rastlin z geni iz gliv. Glive namreč predstavljajo bogat, vendar še ne dobro proučen vir genov. Halofilne glive, ki živijo v ekstremno slanih okoljih, predstavljajo vir genov za odpornost proti slanosti ali suši. Nekatere užitne gobe pa so znane po tem, da jih žuželke le redko napadajo. Ti dve skupini organizmov smo uporabili kot genski vir za izboljšavo rastlin. V halotolerantni črni kvasovki Aureobasidium pullulans in halofilni glivi Wallemia ichthyophaga smo določili celotno kodirajoče zaporedje genov za 3'- fosfoadenozin-5'-fosfatazi (PAP), ki je ključen za preživetje v slanem okolju. Iz gobe poprhnjene livke (Clitocybe nebularis) sta bila izbrana proteina lektin Cnl in klitocipin, iz orjaškega dežnika (Macrolepiota procera) pa makrocipin. Izbrane proteine smo biokemijsko okarakterizirali ter zaporedja, ki jih kodirajo, prilagodili za vnos v rastline. V rastlinah so se izbrane geni uspešno izražali in ohranili funkcionalnost – to smo pokazali s fiziološkimi testiranji. Pridobili smo transgene rastline navadnega repnjakovca s povečano odpornostjo proti slanosti, ter transgen krompir s povečano odpornostjo proti koloradskemu hrošču. V okviru projekta smo prišli do številnih novih znanstvenih spoznanj od izbora proteinov, ki bi lahko vplivali na povečanje odpornosti rastlin na stres, samih zaporedij posameznih genov, preko proteinov in funkcionalne genomike ter končnih molekularnih oz. biokemijskih vidikov mehanizma delovanja preučevanih proteinov. Objavili smo številne publikacije v revijah z visoko citiranostjo (tudi A' in A'').
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt je obravnaval aktualen problem odpornosti rastlin na škodljivce in tolerance proti slanosti in suši. Globalno segrevanja namreč vodi k povečanim temperaturam in posledično zmanjšani razpoložljivosti z vodo. Posledica namakanja je tudi zasoljevanje pridelovalnih površin. Sušne in slane prsti so že realnost v številnih agrikulturnih delih sveta, s spremembo klime pa lahko pričakujemo vpliv tudi na zmerne podnebne pasove, vključno s Slovenijo. Prvi znaki se že kažejo v Prekmurju in nekaterih drugih področjih. Prav tako žuželke predstavljajo enega glavnih vzrokov za zmanjšanje pridelkov in njihov vpliv se lahko ob spremenjenih podnebnih razmerah v določenih predelih še poveča. Raziskave na novo odkritih proteinov s pesticidno aktivnostjo in tistimi, ki so pomembni za tolerance proti povečani slanosti in suši so prinesli pomembne nove informacije in znanje. Rezultati projekta so pokazali potencialne možnosti za nadaljnji razvoj rastlin odpornih proti suši/soli/žuželkam. Pomembno je tudi, da so nekatere od teh gliv iz Sečoveljskih solin kot pomembnem naravnem habitatu Slovenije. Nacionalni inštitut za biologijo je imenovan za Nacionalni referenčni laboratorij za določanje GSO v živilih, krmi in semenih s strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Določanje GSO poteka na vzorcih živil, krme in semen v okviru uradne kontrole Inšpekcijskih služb. V projektu smo uporabili gensko spremenjene rastline, tako da smo raziskovalci vključeni v ta projekt dobili dodatno znanje o gensko spremenjenih rastlinah. To področje se namreč izredno hitro razvija, s stalno novimi tehnologijami in pristopi. Naša ekspertiza se uporablja tudi v okviru Znanstvenih odborov za sproščanje GSO v okolje in dajanje izdelkov na trg, kakor v Znanstvenem odboru za delo z GSO v zaprtem sistemu, kjer sodelujemo pri presojah tveganja in s tem pomagamo pri odločanju v okviru prijavnega postopka za nove gensko spremenjene organizme na tržišče Evropske unije oz. pri raziskavah in sproščanju GSO v Sloveniji. V projektu smo sodelovali sodelavci iz štirih visoko kvalificiranih institucij. Vse imajo mednarodno veljavo na svojih področjih raziskav in vzpostavljeno sodelovanje s številnimi mednarodnimi institucijami. Združitev naših znanj in mednarodnih izkušenj je s tem dosegla novo dodano vrednost. Rezultati projekta so bili predstavljeni na različnih mednarodnih konferencah ter s tem promovirali dosežke slovenske znanosti. V projektu so se izobraževali številni mladi raziskovalci ter diplomanti. Poleg tega so sodelavci projekta znanje prenesli tudi študentom pri predavanjih različnih predmetov na Univerzi, saj je več sodelavcev projekta habilitiranih in sodeluje pri pedagoških procesih pri različnih študijskih smereh.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno