Projekti / Programi
Intimni življenjski stili študentov in študentk v Sloveniji
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
Raziskovalci (10)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacij |
1. |
28762 |
Nejc Bergant |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2009 - 2011 |
30 |
2. |
08081 |
dr. Ivan Bernik |
Sociologija |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
349 |
3. |
07782 |
dr. Irena Klavs |
Medicina |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
519 |
4. |
16367 |
dr. Tina Kogovšek |
Sociologija |
Vodja |
2009 - 2012 |
341 |
5. |
21584 |
dr. Roman Kuhar |
Kulturologija |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
748 |
6. |
26411 |
Darja Lavtar |
Sociologija |
Raziskovalec |
2011 - 2012 |
172 |
7. |
32324 |
Maja Mrzel |
Sociologija |
Tehnični sodelavec |
2011 - 2012 |
55 |
8. |
20544 |
Irena Salmič |
|
Tehnični sodelavec |
2010 - 2011 |
0 |
9. |
18260 |
dr. Alenka Švab |
Sociologija |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
620 |
10. |
29382 |
dr. Tjaša Žakelj |
Sociologija |
Mladi raziskovalec |
2009 - 2010 |
96 |
Organizacije (2)
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni projekt je in bo skozi diseminacijo rezultatov pomembno prispeval k razvoju znanosti oz. stroke v naslednjih vidikih: posebna znanstvena vrednost projekta je v njegovi interdisciplinarni naravnanosti, t j . v povezovanju družboslovnih in medicinskih znanosti, še zlasti javnega zdravstva. To povezovanje se je pokazalo kot spoznavno učinkovito zlasti v raziskovanju tveganj v intimnih življenjskih stilih, kar je ena od ključnih raziskovalnih dimenzij tudi v predlaganem projektu.
Prinesel je nova empirična dognanja ter vpogled v glavne karakteristike intimnih življenjskih stilov
študentov; tako v teoretskem kot metodološkem pogledu je prispeval k nadaljnji »sinhronizaciji«
slovenskega raziskovanja z mednarodnimi raziskovalnimi trendi, kar je zlasti pomembno zato, ker v
Sloveniji beležimo raziskovalni deficit na področju intimnih življenjskih stilov študentov ter tudi splošne populacije; na podlagi empiričnih podatkov bo mogoče oblikovati tudi nova teoretska dognanja na tem področju; projekt je prinesel nove metodološke izkušnje na področju raziskovanja intimnosti, intimnih življenjskih stilov, seksualnega vedenja, ki bodo uporabne tako za bodoče raziskave na populaciji študentov kot tudi na splošni populaciji; prispeval je k vzpodbujanju raziskovanja na tem področju.
Namen raziskave je bil tudi, da je podlaga oz. izhodišče za longitudinalno raziskovanje intimnih življenjskih stilov študentov;
Preko projekta ter še posebej v diseminaciji rezultatov v mednarodnem znanstvenem okolju imamo raziskovalci na projektu možnost mednarodnega raziskovalnega povezovanja v dveh vidikih:
1) podatki so primerljivi s podatki tujih raziskav;
2) predstavitve ugotovitev v mednarodnih znanstvenih krogih nam omogočajo vključevanje
raziskovalcev v mednarodne znanstvene kroge, promocijo nacionalnih raziskovalnih dosežkov ter
sodelovanje raziskovalcev v skupnih mednarodnih projektih.
Pomen za razvoj Slovenije
Učinki spoznanj predlaganega raziskovalnega projekta so v tem pogledu večplastni.
Neposredni pomen projekta oz. njegovih raziskovalnih rezultatov za družbo se kaže v naslednjih vidikih:
- uporabnost raziskovalnih rezultatov, ki se nanašajo na tveganja in negotovosti v intimnih življenjskih stilih:
- za državno upravo so ti rezultati ter priporočila podlaga za oblikovanje zdravstvenih politik;
- za strokovnjake, ki se ukvarjajo z zdravstvenim in psihološkim svetovanjem;
- za nevladne organizacije, ki delujejo na tem področju;
- aplikativni učinek raziskave skozi seznanjenje študentske javnosti ter tudi širše javnosti z značilnostmi intimnega življenja pomembnega dela prebivalstva;
- splošni izobraževalni učinek: pri nas je področje intimnih življenjskih stilov v javnih diskusijah praviloma obravnavano brez poznavanja dejanskega stanja ter resničnih dilem in tveganj.
- vpliv na javni diskurz o intimnem življenju ter s tem na osveščenost o tveganjih in dilemah, ki so povezane s sodobni intimnimi življenjskimi stili ter seksualnim zdravjem.
Med posredne učinke lahko štejemo:
1. Pomen za promocijo države vidimo predvsem v promociji znanosti v tujini:
Promocija raziskovalnih rezultatov in dosežkov na mednarodnih konferencah in podobnih znanstvenih dogodkih; vzpostavljanje mednarodnih (bilateralnih in drugih) kontaktov ter vključevanje v mednarodne raziskovalne mreže; v tem pogledu je projekt omogočil promocijo raziskovalnih dosežkov ter povezovanje raziskovalcev; raziskava je zagotovo ključnega pomena za razvoj raziskovalnega področja, ki je pri nas deficitarno ter za razvoj znanosti; raziskava je in bo tudi v bodoče preko diseminacije rezultatov prispevala k bolj osveščenemu delovanju na področju, kjer so tveganja izrazito individualna, vendar pa imajo ta tveganja pomembne družbene posledice.
2. Dostopanje do tujih znanj: Vključevanje v mednarodne znanstvene mreže ter sodelovanje na mednarodnih znanstvenih srečanjih in dogodkih, v katerih promoviramo lastne empirične rezultate, nam povratno omogoča tudi pridobivanje ter dostop do tujih znanstvenih spoznanj, še posebej preko primerjave domačih znanstvenih rezultatov s tujimi, s čimer projekt prispeva k razvoju znanstvenega področja pri nas.
3. Vključevanje v mednarodno delitev dela:
Lastni empirični podatki so ključnega pomena za povezovanje z raziskovalci iz tujine oz. za vključevanje v mednarodne raziskovalne mreže. Kot primera že vzpostavljenega sodelovanja, ki ga tudi z uporabo empiričnih podatkov (tako na raziskovalnem kot pedagoškem področju) nadaljujemo tudi v bodoče, lahko navedemo: a) mreža raziskovalcev na področju intimnih življenjskih stilov in seksualnosti v južni in vzhodni Evropi v projektu Beyond mainstream: understanding sexuality in Europe (pobudnik in organizator: Faculty of Political Sciences, University of Turin, Italy), v katerem sodelujemo I. Bernik, R. Kuhar in A. Švab. b) bilateralni projekt Slovenije in Hrvaške »Sociokulturni
in psihosocialni aspekti seksualnega zdravja mladih v Sloveniji in na Hrvaškem: pregled raziskav v obdobju 1970 – 2008« Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani. Projektna skupina: Alenka Švab (vodja), Ivan Bernik (FDVUL), Roman Kuhar (Mirovni inštitut). Preko naštetega sodelovanja in v sklopu raziskovalnega projekta smo vzpostavili stike s številnimi raziskovalci v regiji, s katerimi načrtujemo tudi prijavo na različne evropske razpise.
4. Vzgoja in razvoj kadrov:
Vključitev raziskovalnih rezultatov in spoznanj v univerzitetni pedagoški proces (na dodiplomski ter podiplomski ravni pri predmetih, ki jih izvajamo sodelavci projekta: npr. Sociologija spolnosti, Študije seksualnosti, Gejevske in lezbične študije, Študije zasebnosti in družin, Študije spolov ipd.).
Raziskovalni rezultati bodo v bodoče uporabni tudi v programih vseživljenjskega izobraževanja, ki jih ponujajo fakultete za strokovne kadre (zdravstvene, pedagoške, socialne delavce, nevladne organizacije ipd.) ter širšo zainteresirano javnost.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si