Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Filozofska relevantnost smrti in umiranja

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.10.00  Humanistika  Filozofija   

Koda Veda Področje
6.03  Humanistične vede  Filozofija, religija in etika 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (6)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  31206  dr. Ana Bajželj Bevelacqua  Filozofija  Mladi raziskovalec  2009 - 2012  100 
2.  02650  dr. Miran Božovič  Humanistika  Raziskovalec  2009 - 2012  283 
3.  32033  Maša Gedrih  Filozofija  Raziskovalec  2009 - 2010  40 
4.  30660  dr. Gregor Kroupa  Filozofija  Raziskovalec  2010  54 
5.  04026  dr. Maja Milčinski  Humanistika  Vodja  2009 - 2012  509 
6.  32995  Nada Videtič  Filozofija  Raziskovalec  2010 - 2012 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  97.411 
Pomen za razvoj znanosti
Znanstveno izhodišče raziskovalnega projekta je bila ugotovitev o pretekli in sodobni marginalizaciji tematike minljivosti ter spoznanje o tabuiziranem odnosu do smrti v sodobni družbi, ki posamezniku ne nudi pomiritve s to temeljno določitvijo njegovega obstoja. V prvi projektni fazi je delo vključevalo predvsem preučevanje predpostavk, ki predstavljajo temelj značilnega odnosa do smrti v različnih delih sveta, pri čemer smo začeli z raziskovanjem naravnanosti do smrti v Evropi. Analiza klasičnih del evropskih filozofskih mislecev je potrdila našo tezo, da je filozofska osnova tekom zgodovine bistveno narekovala način pristopanja k preučevani tematiki. Raziskovali smo zgodovinske momente od najzgodnejših filozofskih ukvarjanj s smrtjo vse do sodobne naravnanosti do le-te. Tudi po poglobljenem pretresu omenjenega znanstvenega izhodišča so nas raziskave vodile do zaključka, da gre pri problematiki smrti in umiranja za deficitarno področje slovenske in evropsko-ameriške humanistike ter znanosti. V tem prostoru je bila temeljna filozofska linija do tematike smrti in umiranja odklonilna in je v veliki meri spretno razvijala raznovrstne prijeme in mehanizme izbrisa smrti iz miselnega horizonta. Jasno smo izpostavili, kako močan vpliv je imela in ima filozofsko-teoretska podlaga na odnos širše javnosti do umiranja. Naša dognanja je potrdila tudi raziskava Odnos do smrti in umiranja v bolnišnicah, ki je zajela veliko število medicinskih sester, zaposlenih na različnih oddelkih Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Rezultati so pokazali splošno prisotnost strahu pred smrtjo ter občutkov nemoči tako s strani umirajočega kot njegovih bližnjih in so potrdili neizbežne učinke družbenega zanikanja smrti. Nadaljnje delo se je osredotočalo na preverbo teoretskih dognanj v medkulturni perspektivi. Z organizacijo treh znanstvenih srečanj, tj. dveh mednarodnih simpozijev na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (Death and dying in philosophy in Death and Dying in Philosophies and Religions) in ene mednarodne konference na Univerzi Tenri na Japonskem (Life, death and dying in intercultural perspective), smo vzpostavili medkulturni dialog s priznanimi strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tematiko smrti. Svoje delo smo obenem še dalje posvečali praktični preverbi teoretskih izsledkov ter naslovitvi nekaterih posebej občutljivih aspektov tematike minljivosti, kot sta samomor in strah pred smrtjo. S praktično aplikacijo naših znanstvenih rezultatov vztrajamo na prvotnem pozivu k nujnosti povezovanja teorije in prakse v okviru polja raziskovanja smrti in umiranja, ki spodbuja interdisciplinarni pristop. Svoja dognanja smo raziskovalci objavili v obliki monografskih publikacij in člankov, ki so bili objavljeni v priznanih slovenskih in tujih filozofskih revijah. Zavoljo interdisciplinarnega pristopa naše delo ne spodbuja le razvoja humanistike, ampak tudi ostalih znanstvenih področij, predvsem pa poudarja pomen njihovega povezovanja. Stremeli smo k temu, da bi omogočili čim večji dotok izsledkov našega raziskovalnega dela v slovensko družbo, saj se nam je zdelo ključno poudariti, da odnos do smrti, ki ga ima in prevzema sleherni posameznik, ni samoumeven. S tem smo želeli izpostaviti odnos do umiranja in tematik, ki se navezujejo nanj, kot problem, ki ga je potrebno osvetliti in se z njim ukvarjati, ter obenem pokazati, da ima v okviru te tematike filozofija lahko pomemben vpliv na konkretno soočanje z minljivostjo. Raziskovalci na projektu smo bili med drugim vabljeni, da predavamo na različnih mednarodnih konferencah in univerzah v Evropi, Aziji in ZDA. Posrednejši doprinos k razvoju znanosti sodelujočih na projektu, ki ni nič manj pomemben, pa je bilo integriranje raziskovalnih rezultatov v pedagoški proces na Oddelku za filozofijo, Filozofske fakultete v Ljubljani.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalni projekt Filozofska relevantnost smrti in umiranja, ki se naslanja na kontrastivno metodologijo, je bil v filozofski stroki ne le v slovenskem temveč tudi v mednarodnem prostoru ena redkih tovrstno zastavljenih raziskav. Sodelujoči na projektu smo prepričani, da so naši rezultati in dognanja zarisali osnove, ki bodo omogočile nadaljnje raziskave tematike minljivosti v okviru humanistike, drugih znanosti in predvsem v interdisciplinarni zasnovi. Objave v priznanih slovenskih in tujih filozofskih revijah ter monografskih publikacijah, ki izpostavljajo zlasti nova znanstvena spoznanja in rezultate vpeljave inovativne metodologije, spodbujajo filozofsko ukvarjanje s smrtjo. Potrebno pa je podariti, da z objavami prispevkov in prevodi klasičnih filozofskih tekstov Azije nismo želeli doseči le akademske, ampak tudi širšo slovensko javnost in s tem pripomoči k poznavanju medkulturnih odgovorov na problematiko minljivosti. V okviru predavanj se nam poleg številnih sodelovanj na mednarodnih konferencah in vabljenih predavanj v tujini, ki so pomembna tako za obogatitev medkulturne komunikacije kot za samoevalvacijo raziskovalnih rezultatov in prepoznavo ter promocijo slovenske filozofije v svetu, zdi zlasti pomemben pedagoški prispevek, ki vključuje integracijo novih uvidov v učni proces na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in na ta način posredno prispeva k razvoju visokošolskega izobraževanja. V okviru prispevkov na mednarodnih simpozijih pa velja posebej izpostaviti prispevek Suicide: Japan and Slovenia contrasted (Samomor: razlike med Japonsko in Slovenijo) dr. Milčinski na mednarodnem simpoziju Symbols of Japanese identity v Kientzheimu v Franciji, ki naslavlja tematiko, po kateri Slovenija v svetovnem merilu žal izstopa. Pri tem se pridružuje Japonski, ki se z visoko stopnjo samomorilnosti prav tako kot mi uvršča v sam svetovni vrh. Dr. Milčinski je na konferenci predstavila dognanja projektnega raziskovanja tovrstnega ujemanja in filozofsko-družbeno-kulturnih pogojev, ki sploh pripeljejo do stanja, v katerem smo se znašli. Tovrstno delo je izjemnega pomena, saj osvetljuje medkulturne rešitve slovenske problematike. Obenem je predstavila svoje raziskave s področja preučevanja demografskih sprememb, spoštovanja do starejših, evtanazije, upepelitve in darovanja organov v Sloveniji in na Japonskem, torej praktičnih aspektov soočanja z minljivostjo. Poleg dela v okviru problematike samomorilnosti smo raziskovalci na projektu preiskovali povezanost med stopnjo vernosti pri slovenskih kristjanih in strahom pred smrtjo. Raziskava je pokazala zanimive rezultate, ki so bili v nasprotju s pričakovanji. Tisti namreč, ki so se izrekli za zelo verne, so izkazali večji strah pred smrtjo od ostalih. Ta ugotovitev nas je spodbudila, da izvedemo podobno raziskavo v okviru različnih krščanskih veroizpovedi – natančneje med evangeličani, pravoslavnimi in katoličani – ter muslimani. S tovrstnim povezovanjem teoretičnega dela in prakse skušamo v Sloveniji odpreti novo polje raziskovanja, ki se bo s tematiko minljivosti ukvarjalo interdisciplinarno ter zajelo čim širši spekter tematik, ki sodijo na področje raziskovanja smrti in umiranja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno