Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Primerjalna analiza slovenske antropologije v evropskem raziskovalnem prostoru: preteklost, sedanjost in prihodnost

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.03.02  Humanistika  Antropologija  Socialna in kulturna antropologija 

Koda Veda Področje
5.04  Družbene vede  Sociologija 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (3)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  14294  dr. Rajko Muršič  Antropologija  Vodja  2009 - 2012  1.861 
2.  31262  Radharani Pernarčič  Antropologija  Raziskovalec  2009 - 2012  57 
3.  27631  dr. Dan Podjed  Etnologija  Raziskovalec  2009 - 2012  626 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  96.932 
Pomen za razvoj znanosti
Izvedene delne primerjave razvoja socialne/kulturne antropologije v posameznih evropskih državah (na Poljskem in Slovaškem, v Romuniji, Grčiji, Avstriji, Makedoniji, Turčiji, Franciji, Veliki Britaniji in Španiji) kažejo, da se v kontinentalni antropologiji dobro obnese integracija lokalnih etnoloških tradicij z antropološkimi vsebinami. Ključne razlike med njimi zadevajo kolonialno preteklost posameznih držav. Analiza delovanja Nika Zupaniča, Vilka Novaka in Slavka Kremenška kažejo, da je bila antropologizacija etnologije možna le na podlagi dokaj smelih metodoloških in epistemoloških pogledov in inovacij. Ta smelost v sedanjosti morda nekoliko zamira. Pomembno je, da so slovenski etnologi razvijali zelo široko, komparativno vedo, ki so jo sproti tudi prevajali v učinkovito prakso, bodisi v družbeno-političnem (Zupanič) ali kmečko-gospodarskem (Novak) smislu. Perspektive uporabnosti vede so zelo široke: od medicinske antropologije do medkulturnih stikov in komunikacije ter podjetništva. Veliko možnosti razvoja socialne/kulturne antropologije se kaže v kulturnem menedžmentu, analizah organizacijskih kultur, gerontoloških raziskavah, mladinskih politikah in aplikacijah ter v družbenem planiraju. Obenem pa se prepoznavanje aplikativnosti še vedno navezuje pretežno na gospodarstvo. Rezultati projekta potrjujejo potrebno po premisleku metodoloških in epistemoloških temeljev vede, v zgodovinskem kontekstu in danes, predvsem radikalen premislek etnografske prakse, ki se na eni strani vse bolj približuje umetnosti, na drugi strani pa temelji na telesni habituaciji: kognitivnih vidikov razumevanja načinov življenja ni mogoče ločevati od telesno-izkustvenih. Raziskava kaže na potrebo po usmerjanju antropološkega opazovanja tudi na tiste družbene probleme in »pojave«, ki so »prisotne« v svoji odsotnosti. Raziskovanje odsotnosti določenih praks je lahko še kako pomenljivo in dolgoročno učinkovito. Raziskovalna skupina ugotavlja, da se zaradi preteklih kolonialnih izkušenj na Zahodu še danes kaže strah pred njeno uporabnostjo. V srednji/vzhodni Evropi, kjer se je etnologija razvijala v okviru nacionalnega osvobajanja, se usmerjajo kritike predvsem v lokalne šovinizme in nacionalizme, medtem ko je bistveno manj zadržkov pri uporabi znanja v gospodarstvu in pri družbenem razvoju, zato ni naključje, da glavnina diskusij in pobud razvijanja uporabne antropologije poteka v tem delu Evrope (Slovenija, Poljska). Prav zaradi uporabnosti antropološkega znanja se kaže tudi nujna potreba po radikalnem premisleku same etnografske prakse. Etnografske tehnike je mogoče še izpopolniti s tehnikami drugih disciplin in zapolniti vrzel med teorijo in prakso. Za znanost je zelo pomembno spoznanje, ki izhaja iz projekta (in siceršnje prakse), da je etnografska metoda vse pomembnejši način zbiranja kredibilnih podatkov o dogajanju v družbi. Etnografija je vsestransko uporabna metoda - in morda celo edina, ki lahko sledi družbenim spremembam in jih sproti opisuje ter ponuja gradivo, na podlagi katerega je šele mogoče analizirati družbena dogajanja in uporabiti specifična znanja, ki povezujejo vsakdanje življenje z različnimi vrstami politik in upravljanja. Raziskovalna skupina je pa s svojimi raziskavami opozorila na pomen etnografije ter raziskovanja percepcije in čutov v novih kontekstih, predvsem pa je zavestno raziskovala izkustveno (da, tako rekoč telesno!) podlago skupne družbene resničnosti z uporabo etnografije v sodobnem kontekstu. Sodelovalna etnografija in tista, ki kot vir enakovredno upošteva tudi izkušnjo telesnih praks, organizacijska etnografija in posodobljene verzije kontinentalnega etnografskega pristopa, so se izkazale kot vredne naše pozornosti in preizkušanja. Naša lokalna izkušnja, ki je sledila potrebam domačih akterjev (prekarcev, opazovalcev in varuhov narave, mladih), se je sočasno odlično vpela v vizije sodobne etnografije, kot jo snujejo in izvajajo Paul Rabinov, Stefan Helmreich, David Graeber ali Nigel Rapport.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalni projekt je v strokovnem delu prinesel kopico različnih družbenih učinkov. Člana in članica projektne skupine redno nastopajo v javnosti (v medijih, na okroglih mizah, v umetniških in drugih dogodkih, delujejo kot uredniki…). Prav tako razvijajo uporabna orodja ter vodijo domače in mednarodne projekte ali se vključujejo v razvojne projekte (izobraževanje, prostovoljstvo, razvojne in mladinske politike). Svoje raziskovalno delo neposredno prenašajo v študijski proces, v raziskovalno delo pa vključujejo tudi študente in študentke. Projektna skupina je uspešno dokončala več mednarodnih projektov, v katerih je na tak ali drugačen način promovirala slovensko znanost in znanje. Dva člana projekte skupine sta vodila prijavo multidisciplinarnega Centra odličnosti, vsi skupaj so prispevali svoje znanje k še trem prijavam na projekte, od katerih sta bila dva uspešna. Dan Podjed je sodeloval pri pripravi spletnega portala za vodenje evidence o naravi in kulturni dediščini v projektu Dedi. Rajko Muršič je sodeloval pri analizi učbenikov za Afriški center in pri diskusijah o srednjeročni razvojni strategiji Republike Slovenije. Radharani Pernarčič je delovala v različnih formacijah (npr. Društvo za sodobni ples, Asociacija, KOKS) in si angažirano prizadevala za izboljšanje položaja slovenskih kulturnih ustvarjalcev. Pri tem ocenjuje, da bi tovrstno sodelovanje moralo zaobsegati veliko več antropologov, integracija pa bi morala postati tudi sistemska. Na podlagi raziskav o samozaposlovanju ter prizadevanj za ustanovitev Centra sodobnih plesnih umetnosti (ki je bil zaradi kompleksnejše politične situacije žal ukinjen tik pred dokončno ustanovitvijo), ugotavlja, da bi bilo potrebno antropologijo sistemsko integrirati tudi v snovanje delovnih reform in politik. S svojim vpogledom v širšo družbeno sliko, predvsem pa z etnografsko metodo lahko antropologija nemara edina prinese znanje o tem, kakšne so potrebe in predstave prebivalcev v določenem družbenem prostoru, s tem pa tudi, kako bo določena ureditev zaživela in učinkovala med ljudmi ter kakšne posledice bo pustila v njihovi živeti realnosti. Slednje seveda presega delo zgolj znotraj tega projekta. Tako raziskava samozaposlovanja v kulturi kot projekt sam pa ponovno potrjujeta tudi že večkrat poudarjene poante o sekundarnem družbeno-ekonomskem učinku določenih sektorjev (npr. kulture in znanosti), ki se lahko zares izkaže šele na dolgi rok. To pa kliče po njihovem trajnostnem razvoju. Radharani Pernarčič je vztrajno uvajala in preizkušala inovativne metode dela v že obstoječo antropološko prakso. Ocenjuje, da je uvajanje novih praks v raziskovanju lažje izvesti v sodelovanju s tujimi univerzami. Interdisciplinarno delo in inovacije se za zdaj spodbuja bolj idejno, sistemskih ureditev pa ni (npr. z načinom klasifikacij in točkovanja). To močno otežuje integracijo novih/drugačnih metod dela v raziskovalne in/ali pedagoške programe, s čimer ostajajo na ravni »dopolnilnega pouka« in zagnanosti posameznika. Z raziskavo razvoja in perspektive antropologije na Slovenskem si je projektna skupina prizadevala k spodbujanju nadaljnjega razvoja tega področja družboslovnih in humanističnih raziskav, ki je kljub kadrovski in siceršnji podhranjenosti doslej pokazalo nadpovprečne rezultate.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno