Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Socialnodemografska podoba Istre v novem veku

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.01.00  Humanistika  Zgodovinopisje   

Koda Veda Področje
6.01  Humanistične vede  Zgodovina in arheologija 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (10)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  27531  dr. Urška Bratož  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2009 - 2012  93 
2.  27937  dr. Dragica Čeč  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2009 - 2010  188 
3.  10728  dr. Darko Darovec  Zgodovinopisje  Vodja  2009 - 2012  519 
4.  17057  dr. Aleksej Kalc  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2009 - 2012  410 
5.  27824  mag. Zorana Medarić  Sociologija  Raziskovalec  2009 - 2012  250 
6.  24014  dr. Aleksander Panjek  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2009 - 2012  241 
7.  25543  dr. Klemen Pust  Zgodovinopisje  Mladi raziskovalec  2009  50 
8.  31268  dr. Zdenka Radminič Bonin  Humanistika  Raziskovalec  2011 - 2012  112 
9.  15419  dr. Irena Rožman  Etnologija  Raziskovalec  2010 - 2012  130 
10.  27938  dr. Blaž Simčič  Sociologija  Raziskovalec  2009 - 2012  56 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  1510  Znanstveno-raziskovalno središče Koper  Koper  7187416000  13.870 
Pomen za razvoj znanosti
V slovenski historiografiji oziroma v njeni poddisciplini historični demografiji se čuti znaten manko projektnih skupin, katerih produkt bi bile velike metodološko kompleksne sinteze na področju socialnih, demografskih in družbeno-kulturnih vidikih. Medtem ko so najprej na francoskih tleh, kasneje pa tudi drugod po Evropi že v petdesetih letih 20. stoletja, začele nastajati velike makro- kot tudi mikro-demografske študije, zlasti pod okriljem znanstvenih institucij in univerz, so bila v slovenskem zgodovinopisnem raziskovalnem polju zanimanja za prebivalstvene teme obrobna. Pogosto so metode, po katerih so posamezni avtorji prihajali do rezultatov, neprimerljive. Zato je pomen tega projekta toliko večja, ker je tako kot z vsebinskega vidika, projektna skupina enovito obravnavala območje, ki je v slovenskem zgodovinopisju manj zastopano, saj je bilo območje Istre v preteklosti pogosto izključeno iz nacionalnega zgodovinskega ukvarjanja. Pomembna je tudi aplikacija demografskih metodologij, ki v veliki meri temelji tudi na informacijskih tehnologijah (digitalizirani demografski podatki oziroma računalniška obdelava baz teh podatkov), kar je nedvomno novost v slovenskem zgodovinopisju, obenem pa v historiografsko raziskovanje prinaša številne prednosti, kot so možnost obdelave velikega števila podatkov, kvantitativne analize pokazateljev določenih družbenih pojavov in procesov, grafične prikaze rezultatov ipd. Raziskovalni rezultati projekta bodo tako pomembno pripomogli k dopolnitvi znanja znotraj slovenskega akademskega prostora, obenem pa bodo vključeni v razširitev in dopolnitev visokošolskih učnih vsebin, predvsem preko izpopolnitve učnih načrtov v okviru Fakultete za humanistične študije Koper. Člani projektne skupine so bili tudi mentorji večjim in inovativnim doktorskim in diplomskim nalogam. Vodja projektne skupine je bil mentor še ne zaključeni doktorski disertaciji Melihe Fajić z naslovom Socialnodemografska slika prebivalstva koprskega komuna v 18. stoletju na podlagi župnijskih matičnih knjig. Delo bo prvi vsebinski in metodološki prispevek osnovan na še ne objavljenih virih, in sicer prvih popisov prebivalstva ter župnijskih matičnih knjig. Pomen rezultatov projekta za razvoj znanosti je obenem v doseganju primerljivosti slovenskega zgodovinopisja z evropskim in svetovnim zgodovinopisjem, zlasti z izpopolnjevanjem metodološkega instrumentarija, nadgrajevanju in nadaljnjem razvoju že zastavljenih temeljnih raziskovalnih področij.
Pomen za razvoj Slovenije
Študije, ki so nastale v okviru predlaganega raziskovalnega projekta, so v veliki meri obogatile poznavanje preteklosti območja, zajetega v raziskavo, kar bo med drugim prispevalo h krepitvi regionalne in tudi nacionalne pripadnosti. Osvetlitev demografskih razmerij za mesta in podeželje slovenske Istre je v prvi vrsti potrebna osnova tudi za razumevanje sprememb v sodobnejšem času, kar je vsekakor uporabno za številne institucije na lokalni in nacionalni ravni. Rezultate raziskovalnega projekta bodo lahko uporabljale tako raziskovalne institucije kot tudi državne uprave in javne ustanove pri vodenju družbeno-demografskega razvoja ter pri izboljševanju izobraževanja, posebej pa tudi pri poznavanju zakonitosti družbeno-demografskega razvoja v obmejnem območju, torej na Primorskem, ter njihovi dostopnosti uporabnikom, zagotavljanju sodobnega znanja in gradiva za poučevanje primorske in čezmejne zgodovine in kulturne dediščine ter pri njenem ohranjanju. Obenem bodo raziskovalni rezultati projekta primer družbeno-demografske analize nekega prostora tudi v znanstveni sferi, saj bo projektna skupina za potrebe projekta nadgrajevala tudi dosedanje mednarodno znanstveno sodelovanje.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno