Projekti / Programi
Zasnova integriranega vezja ASIC za inteligentno krmiljenje močnostnega gonilnika AC elektromotorjev
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
2.09.03 |
Tehnika |
Elektronske komponente in tehnologije |
Mikroelektronika |
Koda |
Veda |
Področje |
2.02 |
Tehniške in tehnološke vede |
Elektrotehnika, elektronika in informacijski inženiring |
Raziskovalci (17)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
18018 |
Ivica Bertocchi |
|
Tehnični sodelavec |
2009 - 2012 |
0 |
2. |
18019 |
Dubravka Brlan |
|
Tehnični sodelavec |
2009 - 2012 |
0 |
3. |
24915 |
Bruno Cacovich |
|
Tehnični sodelavec |
2009 - 2011 |
0 |
4. |
18020 |
Boštjan Fink |
|
Tehnični sodelavec |
2009 - 2012 |
0 |
5. |
28578 |
mag. Jernej Goljevšček |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
9 |
6. |
24914 |
Carmen Hladnik Prosenc |
|
Tehnični sodelavec |
2009 - 2011 |
0 |
7. |
10303 |
Ratimir Kuzma Cigoj |
Elektronske komponente in tehnologije |
Tehnični sodelavec |
2009 - 2011 |
0 |
8. |
03494 |
dr. Marijan Maček |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
178 |
9. |
24916 |
Franci Novak |
|
Tehnični sodelavec |
2009 - 2012 |
0 |
10. |
00130 |
dr. Anton Pleteršek |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
207 |
11. |
02377 |
dr. Vojan Rozman |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
2009 |
79 |
12. |
24326 |
dr. Aleksander Sešek |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
142 |
13. |
00166 |
dr. Drago Strle |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
244 |
14. |
01717 |
Rozana Škrbec |
|
Tehnični sodelavec |
2009 - 2011 |
2 |
15. |
30677 |
dr. Blaž Šmid |
Meroslovje |
Mladi raziskovalec |
2009 - 2012 |
19 |
16. |
01927 |
dr. Janez Trontelj |
Elektronske komponente in tehnologije |
Vodja |
2009 - 2012 |
581 |
17. |
10476 |
dr. Janez Trontelj ml. |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
60 |
Organizacije (1)
Pomen za razvoj znanosti
Za razvoj znanosti je seveda najpomembnejša predlagana nova metodologija načrtovanja PMSD, saj je zastavljena na izhodiščih, ki poleg razvojnih nalog krepi tudi raziskave teoretičnih zakonitosti. Gre predvsem za poglobljeno znanje o pojavih v polprevodnikih pri visoki električni poljski jakosti, ekstremnih temperaturah, tokovnih gostotah in podobno ter za študije zanesljivosti, dolge življenske dobe ipd.
Raziskave in razvoj v sklopu projekta realizacije integriranega vezja ASIC zajema področje raziskav na področju uporabe in implementacije SoC (System-on-a-Chip) tehnologije, ki združuje analogne, digitalne in analogno-digitalne sisteme v en sam kompleksen integrirani sistem. Aktivnosti projekta obsegajo tudi raziskave in razvoj na področju implementacije in realizacije analognih, digitalni, analogno-digitalni in močnostnih elementov s pomočjo BCD tehnologije na enem samem integriranem vezju ASIC.
Doprinos k razvoju znanosti je tudi v metodi načrtovanja inteligentnih močnostnih sistemov. Integrirano vezje ASIC vsebuje algoritem tokovnega krmiljenja močnostnih stikal in implementacijo varnostnih funkcij, kar pripomore k zmanjšanju zunanjih elektronski sistemov in podsistemov, ki so trenutno uporabljeni v današnjih izvedbah. Doseženi izsledki študij pri tem projektu bodo pripomogli k nadaljnji optimizaciji kompleksnejših inteligentnih integriranih sistemih. Prvi korak k temu je bila realizacija močnostnega elementa – tranzistorja, ki služi za tokovno krmiljenje in posredno realizacijo varnostnih funkcij močnostnih stopenj in poleg algoritma tokovnega krmiljenja predstavlja najpomembnejši podsklop predlaganega integriranega vezja ASIC.
Za načrtovanje inteligentnih močnostnih sistemov je uporabljena načrtovalska metodologija PMSD, ki omogoča učinkovitejšo in hitrejšo realizacijo takšnih sistemov.
Pomen za razvoj Slovenije
Razvoj in proizvodnja različnih elektromotorjev namenjenih različnim aplikacijam je v slovenski elektroindustriji na visokem nivoju in je konkurenčna tudi v svetovnem merilu. Svetovni trendi razvoja in uporaba električnih pogonskih sistemov narekujejo poleg same izdelave visokokvalitetnih električnih strojev tudi uvajanje novosti na področju inteligentnega krmiljenja močnostnih stopenj, povečani funkcionalnosti, vgradnji zaščitnih funkcij, doseganju visokih izkoristkov ter optimizaciji stroškov.
Z uspešno rešitvijo projekta smo naredili korak pred vso svetovno konkurenco, saj trenutno na trgu ni podobnega inteligentnega integriranega vezja ASIC, ki bi združeval na eni strani inteligentno tokovno krmljenje močnostnih stikal, nabor varnostnih funkcij in na drugi strani prilagodljivost sistema na široko paleto različnih aplikacijah in ekonomsko upravičenostjo. Z implementacijo predlaganega integriranega vezja ASIC se je zmanjšalo število dodatnih elektronskih sklopov, ki so služili za realizacijo vrste varnostnih funkcij, ki jih do sedaj ni bilo moč realizirati v enem samem integriranem sistemu. Takšno realizacijo integriranega vezja ASIC poleg visokotehnološke mikroelektronske tehnologije BCD omogoča tudi nov načrtovalski pristop, ki združuje analogne, digitalne, analogno-digitalne in močnostne sklope na eni sami silicijevi rezini.
S pridobljenimi znanji in izkušnjami, ki so se zvrstile med izvajanja projekta, vidimo velik potencial razvoja podobnih visokotehnoloških projektov, ki s skupnim sodelovanjem s slovensko industrijo krepi ugled in zviševnje dodane vrednosti izdelkov in tako Slovenijo postavlja ob bok najrazvitejšim svetovnim gospodarstvom. Zanimanje slovenske industrije je izkazano s financiranjem relativno dragih mednarodnih patentnih postopkov.
Tudi posredni pomen za družbo je izkazan, saj učinkovitejši elektromotorji porabijo manj energije in so s tem prijaznejši do okolja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si