Projekti / Programi
Uvajanje novih intervencijskih pristopov za zmanjševanje samomorinega vedenja v Sloveniji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.09.00 |
Družboslovje |
Psihologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S260 |
Družboslovje |
Psihologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.01 |
Družbene vede |
Psihologija in kognitivne znanosti |
preprečevanje samomora, intervencijski programi, kvalitativne metode, kvantitativne metode, evaluacija
Raziskovalci (17)
Organizacije (2)
Povzetek
V slovenskem prostoru samomor predstavlja enega izmed največjih javno zdravstvenih problemov. Vsaka trideseta smrt je namreč samomor, kar je dva do trikrat pogostejše kot v podobno razvitih državah v Evropi (Marušič in Temnik, 2009). Kot opozarjajo nekateri avtorji (Ziherl, 2009) je problematika samomorov še posebej pereča v sedanjem času, ko se je zaradi recesije ljudem poslabšal življenjski standard in je njihovo duševno zdravje še toliko bolj ogroženo. Kljub vzpodbudni statistiki upadanja samomorov v zadnjih nekaj letih (SURS, 2009), je področje raziskovanja samomorov v Sloveniji še vedno le delno razvito, s tem pa tudi možnosti intervencij in preventive samomorilnega vedenja (Marušič in Temnik, 2009). Slednje zajema vse, od promocije pozitivnega duševnega zdravja do preventivnih in intervencijskih aktivnosti v primeru negativnega duševnega zdravja.
V skladu s tem je namen projekta dvojen: na podlagi že obstoječe literature razširiti in dopolniti poznavanje dejavnikov tveganja, varovalnih dejavnikov in nekaterih/izbranih učinkovitih intervencij, pri čemer bo posebna pozornost namenjena kontroliranju različnih pokazateljev recesije kot možnega dejavnika pri pojavu samomorilnosti in samomorilnega mišljenja, ter v nadaljevanju na podlagi preučenega vpeljati in primerno evalvirati uporabljene pristope preprečevanja samomorilnosti.
Vpeljani intervencijski pristopi bodo vključevali prilagojene pristope za posamezne skupine s povečanih tveganjem za razvoj samomorilnega vedenja, upoštevaje zmožnosti, omejitve ter specifične lastnosti teh skupin. Med ogroženimi skupinami velja izpostaviti osebe po poskusu samomora, osebe, ki razmišljajo o samomoru ter bližnje po samomoru (Goldney, 2005; Leitner, Barr in Hobbz, 2008). Vpeljani raziskovalni in evalvacijski pristopi bodo kvalitativne kot kvantitativne narave, kar je redkost v Sloveniji, čeprav je pomembnost souporabe obeh pristopov eno pomembnejših dognanj suicidološke stroke v zadnjih letih (Hjelmeland et al., 2008). Udeleženci bodo tako sodelovali v poglobljenih (psiholoških/kliničnih) intervjujih, hkrati pa bodo deležni tudi standardiziranega merjenja kognitivnih, psiholoških in nevropsiholoških funkcij. V okviru že prej omenjenega ozaveščanja in promocije pozitivnega duševnega zdravja bodo izvedene delavnice na dveh različnih, v Sloveniji redko obravnavanih področjih: izobraževanje policije o preprečevanju samomorov in o informiranju bližnjih po samomoru ter izobraževanje novinarjev kot pristop preprečevanja samomorov.
Rezultati projekta bodo v prvi vrsti nudili nova natančnejša kvalitativna spoznanja na področju dejavnikov tveganja in varovalnih dejavnikov, kar je kritičnega pomena na področju preventive, zgodnjega odkrivanja in hitre intervencije pri posameznikih z visokim tveganjem za samomorilno vedenje. Nadaljnje bo na podlagi rezultatov kvantitativnih metod mogoče podati oceno primernosti in učinkovitosti predlaganih intervencij, ter jih umestiti kot možne oblike preventive ali zdravljenja v slovenskem prostoru. Nenazadnje bo kombinacija metod omogočala tudi strokoven vpogled v vlogo aktualnega časa recesije na duševno zdravje in vprašanje samomora.
Literatura:
- Goldney, R.D. (2005) A Pragmatic Review of Recent Studies. Crisis. Vol. 26, pp. 128-140.
- Hjelmeland, H. (2008). What kind of research do we need in suicidology today? Glasgow: 12th ESSSB.
- Leitner, M. Barr, W. and Hobby, L. (2008). Effectiveness of interventions to Prevent Suicide and Suicidal Behaviour: a Systematic Review. Health & Community Care Research Unit, Liverpool University.
- Marušič, A., & Temnik, S. (2009). Javno duševno zdravje. Celje: Celjska Mohorjeva družba.
- Statistični urad Republike Slovenije, Ministrstvo za notranje zadeve - Centralni register prebivalstva, Inštitut za varovanje zdravja. Pridobljeno s spleta na dan 1. 6. 2009: http://www.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp
- Ziherl, S. (2009). Uvod. In: Javno duševno zdravje (Eds. Marušič & Temnik). Celj
Pomen za razvoj znanosti
Projekt je bil pomemben za zagon novih strategij za preprečevanje samomora, ki vplivajo na razvoj ved kot so suicidologija, psihiatrija, psihologija in javno zdravje. Uporaba kvalitativne metode raziskovanja je bila na takšnem vzorcu prvič uporabljena pri nas. Rezultati pomembno pripomorejo k razumevanju samomorilnega vedenja. Intervencijski programi za skupine s povečanim tveganjem in njihova učinkovitost so bili še do nedavnega pogosto evalvirani z eno samo oceno učinkovitosti. Novejše raziskave pa kažejo, da je tovrstne programe potrebno ocenjevati na podlagi več spremenljivk. Zato smo se odločili za celovito evalvacijo izvedenega programa s pomočjo kvantitativnih ter kvalitativnih metod ocenjevanja. Razvili smo svoj način evalvacije – za kvantitativni del smo kombinirali uveljavljene vprašalnike o duševnem zdravju in učinkih pristopa MBCT, za kvalitativni del pa smo sami oblikovali intervju. Tak način nam omogoča podajanje objektivnih in trdnih zaključkov o učinkovitosti programa v slovenskem kulturnem okolju. Hkrati predstavlja kombinacija kvantitativnih in kvalitativnih raziskovalnih metod zgled ustrezne znanstvene evalvacije vpeljanega programa, saj je pri nas tovrstno ocenjevanje še vedno redkost. Izvedba programa je omogočila sodelovanje naših strokovnjakov s tujimi pri razvoju smernic o poročanju o samomoru. Na podlagi tega so nastale tudi nove publikacije. Pomemben znanstveni doprinos je tudi razvoj preverjenih programov za takšne vratarje sistema kot so policaji in ranljive skupine. Velikokrat namreč se intervencij ne preverja, kar ne zagotavlja njihove učinkovitosti.
Pomen za razvoj Slovenije
Celoten projekt je uvedel nekaj pomembnih intervencij za preprečevanje samomora, hkrati pa dal tudi pomembne znanstveno-raziskovalne rezultate. Za Slovenijo in njene prebivalce je še posebej dobrodošlo izvajanje neposrednih intervencij. Program NARA uvaja učinkovite intervencije za spodbujanje duševnega zdravja in preprečevanje samomora v slovenski prostor. Nauči boljšega soočanja s stresnimi življenjskimi situacijami in pomaga preprečevati ter obvladovati depresijo. Udeležba v Programu NARA je bila za vse udeležence brezplačna, s čimer smo pomoč omogočili tudi socialno ogroženim skupinam prebivalcev, ki jih je obdobje recesije še zlasti prizadelo. Finančno in materialno pomanjkanje lahko povzročita hude osebne stiske, hkrati pa je ekonomsko ogroženim posameznikom težko dosegljiva ali povsem nedosegljiva večina plačljivih oblik psihološke pomoči. Za izvajanje programa se je v okviru projekta izobrazila skupina mladih, a dovolj izkušenih slovenskih psihologov. S tem se pomen projekta razširi v prihodnost, saj bodo lahko psihologi nadaljevali z izvajanjem programa ter pridobljena znanja iz pristopa MBCT uporabljali pri svojem siceršnjem delu. Delo na projektu omogoča tudi mednarodno povezovanje, dostop do znanja tujih strokovnjakov ter možnost diseminacije lastnih spoznanj na znanstvenih kongresih ter preko člankov in drugih objav.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
