Projekti / Programi
Frazeologija nemškega jezika. Nemško-slovenski medkulturni in kontrastivni vidiki.
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.05.01 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
Raziskovanje posameznih jezikov |
| Koda |
Veda |
Področje |
| H530 |
Humanistične vede |
Nemški jezik in književnost |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.02 |
Humanistične vede |
Jeziki in književnost |
nemški jezik, slovenski jezik, frazeologija, leksikografija, didaktika
Raziskovalci (11)
Organizacije (1)
Povzetek
Glavni predmet raziskovanja je frazeologija nemškega jezika, ki je s sinhronih kontrastivnih in medkulturnih vidikov primerjana z frazeologijo stične slovenščine. – Izhodišče projekta je dejstvo, da sta bili frazeologija nemškega in slovenskega jezika kontrastivno do sedaj le fragmentarno raziskani ter da posledično nimamo teoretsko-metodološko utemeljenih, empirično preverjenih in verodostojnih raziskovalnih rezultatov, ki bi prikazali kompleksno stanje medjezikovnih nemško-slovenskih povezovanj in razhajanj na frazeološki ravnini. Primanjkljaj v kontrastivnem raziskovanju je zaradi arealne stičnosti obeh jezikov ter zgodovinsko pogojenega medjezikovnega in medkulturnega vplivanja toliko bolj evidenten. Glede na zgodovino slovenskega jezikoslovnega raziskovanja, ki je bilo do druge polovice 20. st. izrazito vezano na jezikoslovje nemškega govornega prostora in tako vsaj parcialno kontrastivno zasnovano, je deloma tudi nerazumljiv. – Izbrana raziskovalna tematika je zato znanstveno pomembna za jezikoslovje v slovenskem prostoru, saj bo s pričakovanimi rezultati frazeološke kontrastivne analize obeh jezikov pomembno obogatila védenje o slovenskem jeziku s primerjalnih vidikov, hkrati pa bodo rezultati aplikativni v uporabnem jezikoslovju, predvsem na področju opremljanja slovenskega jezika z dvojezičnimi nemško-slovenskimi slovarskimi in drugimi priročniškimi gradivi, ki v sedanjem stanju izkazujejo nespregledljive pomanjkljivosti.
Projektno delo bo usmerjeno (1) na oblikovanje dveh eksperimentalnih korpusov nemško-slovenskega frazeološkega oz. paremiološkega gradiva in (2) na sinhrone kontrastivne analize zbranega gradiva, in sicer s formalno-skladenjskih, semantično-pragmatičnih, kulturoloških, sociolingvističnih, leksikografskih in kognitivno-psiholoških vidikov. Uporabljena bodo aktualna teoretična izhodišča in uveljavljene raziskovalne metode na posameznih raziskovalnih ravninah. – Pomemben del projekta so tudi (3) diseminacijske aktivnosti, ki bodo potekale ves čas trajanja projekta.
Med pričakovani rezultati izpostavljamo naslednje, ki izkazujejo visoko stopnjo izvirnosti, predstavljajo novost v sedanjem slovenskem jezikoslovju in tako bistveno zapolnjujejo vrzel v sinhronem kontrastivnem raziskovanju za izbrani jezikovni par:
- metodologija korpusnega pridobivanja frazeoloških jezikovnih podatkov, primerjalno za oba jezika,
- kvalitativna in kvantitativna nadgradnja obstoječih zbirk nemškega in slovenskega frazeološkega jezikovnega gradiva,
- kontrastivna tipologija variantnosti frazeoloških pregovornih zgradb,
- kontrastivna tipologija skladenjskih konektorjev za integracijo pregovornih struktur v besedilno okolje,
- kontrastivna semantična in kulturološka analiza zbranega gradiva,
- kontrastivna analiza zbranega gradiva z izbranih vidikov družbenosti, predvsem zvrstnosti,
- razjasnitev izbranih problemov vključevanja frazelogije v procese usvajanja in/ali učenja jezikov,
- razjasnitev izbranih problemov leksikografske obravnave frazeologije.
Pričakovani rezultati bodo:
- pomembni kot osnova in usmerjevalec nadaljnjega kontrastivnega raziskovanja obeh jezikov,
- uporabni na področju leksikografske prakse, predvsem glede izboljšanja kakovosti dvojezičnih splošnih oz. učnih nemško-slovenskih slovarjev in jezikovnih podatkovnih zbirk,
- pomembni in uporabni za področje učenja in poučevanja obeh jezikov kot tujih jezikov v smislu načrtnega in smotrnega vključevanja frazeoloških (in hkrati kulturoloških) vsebin v jezikovno učenje in poučevanje.
V nekaterih delih (nadgradnja obstoječih jezikovnih podatkovnih zbirk za oba jezika, problematika leksikografske obravnave frazeologije) se projektne aktivnosti smiselno navezujejo na druge projekte in programe in jih nadgrajujejo, s čimer pomembno prispevajo k sinhronizaciji raziskovanja, omogočajo sinergijske učinke in optimirajo rezultate raziskovalnega dela.
Pomen za razvoj znanosti
Projektni rezultati so pomembni: (1) za razvoj germanističnega jezikoslovja, ožje za razvoj frazeologije in lingvistično usmerjene paremiologije. Prevladujoči sinhrono-kontrastivni raziskovalni vidiki prispevajo k védenju o strukturni, pomenski, pragmatični in družbeni podobi frazemov in pregovorov v obeh jezikih, ustvarjajo nova teoretična znanja na področju kontrastivne frazeologije (nemščina v stiku s slovenščino), pomembno vključujejo vidik medkulturnosti in nakazujejo smeri nadaljnjega proučevanja; (2) za razvoj frazeo- in pariomiodidaktike (tujih) jezikov. Kritični pregled merodajnih dokumentov in izbranih učbeniških gradiv, predlog stopenjskega modela za usvajanje in/ali učenje tujejezične (nemške) frazeologije, ki je prenosljiv na učenje in poučevanje drugih (tujih) jezikov in se naslanja na izsledke izvedenih eksperimentov glede prepoznavanja tujejezične frazeologije pri nematernih govorcih so projektni rezultati, ki omogočajo izboljšanje kakovosti učnih gradiv in ustreznejšo obravnavo frazeoloških in hkrati kulturoloških vsebin v učnih procesih; (3) za razvoj metaleksikografije, ožje za razvoj frazeografije, paremiografije in metod ter postopkov korpusnega pridobivanja, vrednotenja in selekcije jezikovnih podatkov za leksikografske namene. Nabor kriterijev za identifikacijo, interpretacijo in selekcijo korpusno dostopnih (so)besedilnih podatkov, uporabnih pri leksikografski obravnavi nemških pregovorov je po našem vedenju novost v teoretski leksikografiji; zasnova modularne mikrostrukture za slovarski opis pregovorov ter vsebinska in tehnična zasnova za celostni in primerjalni prikaz izbrane frazeologije v spletnem okolju pomembno prispeva k razvoju digitalnih jezikovnih virov, uporabnih predvsem v procesih učenja in/ali prevajanja ter spletnih učnih okoljih; (4) za razvoj interdisciplinarnega raziskovanja frazeologije. – S kontrastivnimi pristopi smo v raziskovanje nemške frazeologije vključili slovenistiko, kar je posledično spodbudno vplivalo na domače sinhrone frazeološko-paremiološke raziskave slovenskega jezika. Tu je postalo opazno smiselno ločevanje obeh raziskovalnih polj, kar omogoča natančnejše ciljno usmerjene raziskave, glede na objave v slovenskem jeziku pa sta pomembna tudi dopolnitev in razvoj slovenske terminologije v frazeološki in paremiološki disciplini. – Z izvedbo projektne mednarodne znanstvene konference v sodelovanju z Inštitutom za slovensko narodopisje (ZRC SAZU) smo v primarno jezikoslovne raziskave vključili etnografijo, kar odpira nove interdisciplinarne raziskovalne vidike in ima sinergijske učinke. – Z vključitvijo informatikov v raziskovalno skupino smo ustvarili pogoje za nadaljnji razvoj spletnih frazeografsko-frazeoloških aplikacij; (5) za nadaljnji razvoj metodološke raznolikosti raziskovalnih pristopov v proučevanju frazeologije živih jezikov. – Raziskavo aktualne rabe nemških pregovorov smo izvedli na osnovi empiričnih sociolingvističnih anketnih pristopov (upoštevanje dejavnikov starost, izobrazba, tip šole, kraj bivanja in narečje vprašanih), kar je v slovenskem prostoru redkost, zato ta del projektnih raziskav razumemo kot pomembno metodološko in vsebinsko dopolnitev dosedanjega frazeološkega raziskovanja v Sloveniji in umeščanje v primerljive raziskave drugih jezikov. – Uporabljen kognitivni pristop k medjezikovni protistavi frazeologije v stičnih, tipološko in genetsko različnih/podobnih jezikih pomeni dodano vrednost pri ugotavljanju medjezikovnih in medkulturnih frazeoloških konvergenc in divergenc v srednjeevropskem kulturnem prostoru; (6) za razvoj in praktično uporabo v didaktiki učenja in poučevanja tujih jezikov, predvsem nemščine kot tujega jezika – pri sestavljanju oziroma izboljšanju kakovosti uradnih dokumentov, ki to področje urejajo (učni načrti, katalogi znanj, učbeniki in druga učna gradiva), pri izobraževanju učiteljev (ozaveščanje o pomenu in statusu frazeologije v vsakdanji komunikaciji).
Pomen za razvoj Slovenije
Projektni rezultati so v slovenskem merilu pomembni: (1) za nadaljnje kontrastivne kulturološko in medkulturno usmerjene frazeološke in paremiološke raziskave v smislu osvetlitve medjezikovnih in medkulturnih razmerij med stičnima jezikoma z bogato tradicijo medsebojnega vplivanja ter glede na arealni in socialni stik v današnjem času; (2) za razvoj interdisciplinarnih pristopov k raziskovanju sodobne podobe in rabe nemščine kot tujega jezika oz. obeh jezikov kot stičnih jezikov, v smislu raznolikosti raziskovalnih pristopov (sociolingvistični, psiholingvistični, kognitivni, korpusni pristopi); (3) za aplikacijo jezikovnih tehnologij v raziskovanje aktualne jezikovne rabe, v smislu uporabnosti rezultatov v nadaljnji leksikografski oz. frazeografski praksi, predvsem pri opremljanju slovenščine s kakovostnimi in aktualnimi dvojezičnimi nemško-slovenskimi referenčnimi viri, ki so neizogibni predvsem za učenje in poučevanje nemščine kot tujega jezika in prevajanje oz. tolmačenje med obema jezikoma; (4) za razvoj novih znanj na področju učenja/poučevanja jezikov, predvsem nemščine kot tujega jezika v slovenskem prostoru in prevajanja oz. tolmačenja med obema jezikoma, v smislu zagotavljanja kakovosti dela na obeh področjih; (5) za prenos slovenskih teoretičnih znanj (slovenska teorija naravnosti, metaleksikografski rezultati) v mednarodno teoretsko in aplikativno raziskovanje na področju frazeologije in paremiologije; (6) za prenos metod in rezultatov proučevanja frazeologije in paremiologije (tujega) nemškega jezika na slovenščino (kot tuji jezik); (7) za primerjavo nemške in slovenske terminologije in za nadaljnji razvoj slovenske terminologije na izbranih področjih; (8) za dodatno uveljavitev slovenske akademske germanistične lingvistike, ožje frazeologije, ki se razvija na UM, v mednarodnem raziskovalnem prostoru, predvsem glede na objave v tujem jeziku oziroma v tujih publikacijah, nastope na mednarodnih znanstvenih prireditvah in organizacijo mednarodne projektne znanstvene konference.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
