Projekti / Programi
SVOBODA GOVORA V ZGODOVINSKIH, HUMANISTIČNIH IN DRUŽBENIH VIDIKIH
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 7.00.00 |
Interdisciplinarne raziskave |
|
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H150 |
Humanistične vede |
Filozofija specialnih ved |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.03 |
Humanistične vede |
Filozofija, religija in etika |
svoboda govora, filozofija, družba, pravo, zgodovina, mediji
Raziskovalci (13)
Organizacije (2)
Povzetek
Projekt ima v naslovu sintagmo »svoboda besede«, s čimer se naslavlja na najširšo problematiko odnosa med jezikom in njenim omejevanjem. Poleg najbolj občutljivega vprašanja, ki zadeva omejevanje pravice posameznika ali skupine do izražanja lastnih prepričanj, odpiramo tudi vprašanje pravice do objektivnih in celostnih informacij. Ker je jezik medij, preko katerega se stikata družba in posameznik na vseh področjih njunih odnosov, problematika vključuje vrsto fenomenov, ki jih ne moremo umestiti v eno samo znanstveno disciplino. Zaradi tega smo zasnovali to raziskavo interdisciplinarno. Vključene so filozofija, sociologija, zgodovinopisje, medijski študiji in pravna znanost.
Filozofski sklop bo na najširši ravni opisal pojmovni aparat, ki tvori okvir raziskave. Gre za kategorije, kot so: svoboda, javnost, jezik, človek kot racionalno bitje, kot govoreče bitje, itd. Opredelili bomo ontološke pogoje, ki omogočijo, da se prostor svobode sploh razpre, določila človeka, ki so predpostavka njegove zmožnosti za biti-svoboden in pasti sodobne logike videza, ki omogoča posege v svobodo prikazati kot za svobodo irelevantne ali celo koristne. V okviru sociološkega sklopa raziskave bomo analizirali družbene kontekste in dejavnike, ki vplivajo na svobodo besede. K problematiki bomo pristopili tudi s pomočjo kvantitativne metode anketiranja, pri čemer bomo izvedli obširno vseslovensko javnomnenjsko raziskavo na reprezentativnem vzorcu polnoletnih državljanov Republike. Pozorni bomo, ali obstajajo odkloni glede na regionalno pripadnost, vaško-urbano okolje, spol, starost, izobrazbo, etnično pripadnost, religioznost in druge demografske ter socioekonomske spremenljivke.
Zgodovinopisni del raziskave bo preučil bistvene uspehe in neuspehe velikih ideologij dvajsetega stoletja (nacizem, fašizem in komunizem) na oblikovanje izražanja na Slovenskem. Ker je tematika zelo široka, bomo v okviru dela izbrali tiste momente, ki so za zgodovino Slovencev 20. stoletja najbolj zanimivi glede primerljivosti s situacijo v Evropi. Raziskovanje bo temeljilo na preučevanju vrste pisnih in ustnih virov. Sklop medijskih študijev bo pri preučevanju svobode besede proučil premike, ki jih je doživela beseda kot sestavina medijskega prostora. Eden korenitejših premikov v zgodovini razširjanja besede zaznamuje ideja svobode tiskanja, ki se je institucionalizirala v zgodnjem tisku, z razvojem kapitalizma kot produkcijskega načina pa se je nato instrumentalizirala v svobodo tiska oziroma v podjetniško svobodo lastnikov množičnih medijev. Kot osrednji raziskovalni problem bomo izpostavili vprašanje, kako na efektivno svobodo komuniciranja vpliva lastništvo virov, ki omogočajo komuniciranje. Zanimalo nas bo, kaj imajo različne kombinacije virov skupnega in kje se pojavljajo največje kontradikcije.
V pravnem sklopu raziskave bomo obravnavali in analizirali slovensko ustavnopravno, evropsko in mednarodnopravno varstvo svobode izražanja, tiska in umetniškega ustvarjanja. Pri tem bomo obravnavali pravne vidike svobode besede ter raziskovali zakaj je svoboda izražanja ključna predvsem zaradi njene povezave z delovanjem demokratične države. Shematizirali bomo pravne rešitve, ki so najprimernejše za zaščito javne in odprte izmenjave mnenj o zadevah splošnega pomena.
Pomen za razvoj znanosti
Filozofski vidik svobode besede zajema (1) raziskovanje osnov kulturnozgodovinskega vidika svobode besede, ki se navezuje na sodobne antropologije, (2) povezovanje s sorodnimi vprašanji v tistih znanostih o življenju, ki v današnjem času presegajo kartezijansko delitev na res cogitans in res extensa in (3) na vedno znova zastavljeno vprašanje o tem, da je vpraševanje o svobodi besede vpraševanje o človeku. Sociološki sklop projekta se posveča dvema obširnejšima tematikama obravnave in analize svobode govora in sicer:1. analizi družbenih kontekstov in družbenih dejavnikov, ki vplivajo na svobodo besede in 2. oceni in analizi svobode besede preko javnega mnenja Pri klasifikaciji odnosa do svobode besede so upoštevani premiki, ki jih je doživela beseda kot sestavina medijskega prostora. Eden korenitejših premikov v zgodovini razširjanja besede zaznamuje ideja svobode tiskanja, ki se je institucionalizirala v zgodnjem tisku, z razvojem kapitalizma kot produkcijskega načina pa se je nato instrumentalizirala v svobodo tiska oziroma v podjetniško svobodo lastnikov množičnih medijev. Druga tradicija pa svobodo komuniciranja prvenstveno veže na svobodo tiska, ki v imenu javnosti nadzoruje oblast. Svoboda besede obsega tako izražanje mnenj na eni strani in sprejemanje in sporočanje informacij, obvestil in idej na drugi strani oziroma razliko med sporočanjem informacij (dejstev) ter idejami in mnenji (vrednostnimi sodbami). Svoboda izražanja se je najprej oblikovala kot politična zahteva, nato je postopoma začela dobivati pravno obliko in se je kazala v celi vrsti pravnih virov, ki jih danes štejemo za stebre prava o človekovih pravicah. Upoštevajoč ustavnopravne in mednarodnopravne prakse, je temelj svobodne besede in demokratičnega diskurza javna in odprta izmenjava mnenj o zadevah splošnega pomena. Svoboda besede omogoča soočanje nasprotujočih mnenj in tehtanje različnih razlogov o vprašanjih, ki zadevajo vsakogar. Zgodovinopisni del raziskave isšče odgovore na eno izmed nepomembnejših vprašanj o preteklosti (in sedanjosti) človeštva, in sicer kolikšna je bila pripravljenost v okviru večjih ali manjšin skupin ali pa posameznikov pasivno sprejemati “nova pravila” ter akceptirati (večkrat očitni) deficit svobode besede. Raziskovanje bo upoštevalo tri elemente interpretacije: (A) politiko vodilnih nosilcev ideologij v praksi in njihovo percepcijo realnosti, kot pogled “od zgoraj”, se pravi politike oblasti, ideološke premise glede kratenja svobode izražanja, poskusi nadzora izražanja ipd.; (B) odzive in prilagajanja “navadnih” ljudi, kot pogled “od spodaj”, se pravi oblike podrejanja (oportunizem v luči preživetja), a tudi oblike nepokorščin in disidentstva; (C) kako so omejevanju svobode spremljali v tujini, kot “pogled od zunaj”.
Pomen za razvoj Slovenije
Pri posrednem pomenu projekta na družbo velja v prvi vrsti izpostaviti produktivno okoliščino, da ima Slovenija v zvezi s svobodo besede dvojno izkušnjo. Po eni strani je občutila represivne instrumente, ki so svobodo besede omejevali, toda po drugi strani je bila v preteklosti del države, ki je doživela razsvetljenstvo in spoznala idejo svobode duha. Zato v mednarodnem merilu zastopa posebno mesto, saj lahko zaradi dvojne izkušnje lažje izoblikuje koncepte, ki pomagajo razumeti mehanizme represij in najti načine, za sanacijo njihovih posledic. Ključni pomen projekta je njegov vpliv na sodobno slovensko in evropsko družbo, ki svojo identiteto razume skozi kulturo človekovih pravic. Danes ni naloga afirmacije človekovih pravic v boju za njihovo načelno sprejetje, pač pa v izčiščevanju poti, po katerih le-te prehajajo v prakso. Pomembno je spoznanje, da so te poti pri posameznih pravicah različne, tako da problematika implementacije človekovih pravic zahteva niz ločenih pristopov, ki upoštevajo vsakokratno specifiko področja. Projekt je raziskal pasti pri prehodu od abstraktnega načela politične morale do njegovih učinkov na eksistencialno kvaliteto konkretnega posameznika v primeru pravice do svobodnega izražanja..
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
