Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Možnosti uporabe sodobnih informacijskih tehnologij v komunikaciji z bolniki v družinski medicini

Uredi
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.08.00  Medicina  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)   

Koda Veda Področje
B680  Biomedicinske vede  Javno zdravstvo, epidemiologija 

Koda Veda Področje
3.05  Medicinske in zdravstvene vede  Druge medicinske vede 
Ključne besede
družinska medicina, komunikacija z bolniki, informacijske tehnologije
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (8)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  18329  dr. Josip Car  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Vodja  2010 - 2013  244 
2.  22819  dr. Tatja Kostnapfel  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2010 - 2013  363 
3.  33164  dr. Irena Makivić  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Mladi raziskovalec  2012 - 2013  82 
4.  10458  dr. Borut Peterlin  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2010  847 
5.  24226  dr. Antonija Poplas Susič  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2010 - 2013  361 
6.  18328  dr. Danica Rotar Pavlič  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2010  1.120 
7.  10937  dr. Polona Selič - Zupančič  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2010 - 2013  464 
8.  32522  mag. Rajko Vajd  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2011 - 2013  0 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0381  Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta  Ljubljana  1627066  48.215 
Povzetek
IZHODIŠČA: Komunikacija je proces, v katerem dve (ali več) osebi izmenjujeta sporočila, da bi se sporazumeli, izmenjali informacije in/ali izrazili čustva z uporabo zapisanih/napisanih, izrečenih/povedanih in nebesednih znakov. Razvoj novih tehnologij prinaša nove možnosti za komunikacijo, hitrejši pretok informacij, ki je mogoč brez neposrednih (osebnih) srečanj, ter s tem povezane prihranke v času in uporabi drugih (tudi človeških) virov. Rast produktivnosti v številnih delovnih okoljih/sistemih je povezana z rabo informacijske tehnologije, ki je omogočila nove načine komuniciranja ter bolj učinkovito ustvarjanje, širitev in uporabo/uvajanje novih zamisli. Računalniška podpora je potrebna za organiziranje, hranjenje, dostopanje in predstavljanje odkritih rešitev (dobrih praks). Zdravnik družinske medicine zagotavlja osebno, primarno in stalno zdravstveno varstvo posameznikom in družinam, pri tem ukrepa vzgojno, preventivno in terapevtsko. Družinski zdravnik izpolnjuje svoje poslanstvo preko komunikacije z bolniki in skupaj z drugimi specialnostmi v medicini, z nemedicinskimi sodelavci, ustreznim administrativnim osebjem, ob uporabi potrebne medicinske opreme. Komunikacija z bolnikom predstavlja nenadomestljivi vir informacij. Običajno poteka v živo (v ambulanti, na hišnem obisku ipd.), občasno po telefonu. Družinska medicina se spreminja, z novimi tehnologijami se spreminja tudi komunikacija, kar postaja predmet zanimanja raziskovalcev. Možnosti rabe sodobnih informacijskih tehnologij za vodenje bolnikov, svetovanje in druge načine celostne obravnave bolnika v družinski medicini v Sloveniji sploh še niso raziskane. NAMEN IN CILJI: Namen raziskave je preučiti možnosti uporabe sodobnih informacijskih tehnologij (interneta, spletnih forumov in elektronske pošte) v komunikaciji z bolniki v družinski medicini. To bomo dosegli tako, da bomo raziskali odnos bolnikov in zdravnikov do rabe sodobnih informacijskih tehnologij, analizirali delovanje obstoječih spletnih stičišč, povezanih s promocija zdravja in svetovanjem (med.over.net) ter poskusno oblikovali projekt on-line ordinacije. Uporabili bomo kvantitativne in kvalitativne raziskovalne metode ter pridobili mnenje komisije za medicinsko etiko. IZVIRNOST REZULTATOV – PREDPOSTAVKE: Dostopnost do sredstev sodobne IT (osebni računalnik, internet, e-poštni naslov) narašča in v komunikaciji med zdravnikom družinske medicine in bolniki ti načini niso dovolj izkoriščeni. Svetovanje in vodenje kroničnih bolnikov se lahko z rabo sodobnih informacijskih tehnologij (elektronske pošte) izboljša. Starost bolnikov je dejavnik, ki pomembno vpliva na njihov odnos do komuniciranja z zdravnikom osebno ali ob uporabi sredstev IT. Delovni staž zdravnikov je dejavnik, ki določa njihov odnos do rabe sredstev IT za komunikacijo z bolniki. RELEVANTNOST IN POTENCIALNI VPLIV REZULTATOV: Raba sodobnih informacijskih tehnologij (zlasti elektronske pošte) lahko razbremeni dnevno število obravnav v ambulantah družinske medicine, vendar terja reorganizacijo dela delovnega časa družinskega zdravnika. Obisk spletnih stičišč (med.over.net) vsako leto narašča, tovrstna komunikacija se je izkazala kot pomemben način pomoči bolnikom. Uporaba sredstev sodobne IT terja ustrezno opremo (osebni računalnik, dostop do interneta, e-poštni naslov) ter jo je potrebno predstaviti kot eno od možnosti za obravnavo/vodenje bolnikov. Za implementacijo je potrebno opredeliti časovni interval dostopnosti zdravnika, temu primerno reorganizirati delo v ambulanti ter vzpostaviti sistem spremljanja za evalvacijo. Implementacija rabe sodobnih IT v družinski medicini bo možna po spremljanju in analizi koncepta »on-line« ordinacije ter pripravi priporočil za družinske zdravnike.
Pomen za razvoj znanosti
Namen projekta je bil prvič v Sloveniji preučiti možnosti uporabe sodobnih informacijskih tehnologij (interneta, spletnih forumov in elektronske pošte) v komunikaciji z bolniki v družinski medicini. Sestavili in pilotske preizkusili smo vprašalnik za bolnike in zdravnike ter raziskali odnos obeh skupin do rabe sodobnih informacijskih tehnologij. Analizirali smo tudi delovanje spletnega mesta www.zdravinapot.si, povezanega s promocija zdravja in svetovanjem v potovalni medicini. Ugotovitve, vezane na uporabnike zdravstvenih storitev (bolnike) Pri bolnikih smo identificirali dejavnike, neodvisno povezane z sprejemanjem/zavračanjem uporabe IKT v komunikaciji z izbranim zdravnikom in ugotovili, da izstopajo zlasti tisti, vezani na značilnosti informacijske tehnologije, ne pa na socialne ali demografske značilnosti bolnikov. Odnos bolnikov do komunikacije z izbranim zdravnikom z uporabo IKT je povezan z njihovo računalniško opismenjenostjo, vključenostjo v socialna omrežja, z namenom takšne komunikacije (obveščanje, nedosegljivost zdravnika v ambulanti) in nekaterimi značilnostmi IKT. Odnos bolnikov z eno kronično boleznijo do uporabe sredstev IKT v komunikaciji z izbranim zdravnikom je povezan z računalniško opismenjenostjo, pri multimorbidnih se značilnosti sredstev IKT niso pokazale pomembne. Staranje prebivalstva je prineslo večjo obolevnost (kronične bolezni, multimorbidnost, v povprečju imajo bolniki, starejši od 65 let, diagnosticirani dobri dve kronični bolezni, več kot polovica splošne populacije ima diagnosticirano vsaj eno, oziroma slaba tretjina več kot eno kronično bolezen. V Sloveniji je delež bolnikov s prisotno kronično boleznijo med 40,7 in 54,2 %, prevalenca multimorbidnosti pa 13,5 %. Pri načrtovanju ustrezne obravnave in vodenja teh bolnikov je pomembno upoštevati tudi njihov odnos do IKT. Kronični bolniki ne kažejo spremenjenega ali drugačnega odnosa do uporabe IKT za komunikacijo z družinskim zdravnikom kot tisti brez kroničnih bolezni, so pa starejši in e-pošto redkeje uporabljajo. Bolj zadržani do uporabe IKT so tudi tisti bolniki, ki imajo osebnega zdravnika na podeželju. Siceršnja raba e-pošte se je pokazala kot pomembni odraz računalniške pismenosti, ki pri bolnikih najbolj določa stališče do uporabe IKT v komunikaciji z izbranim zdravnikom . Ugotovitve, vezane na zdravnike družinske medicine Redna raba interneta za izobraževanje in značilnosti e-pošte, povezane z izrabo časa ter povratno informacijo o prejemu sporočila, določajo odnos družinskih zdravnikov do komunikacije z bolniki z uporabo IKT. Dobrih 70 % zdravnikov družinske medicine je bilo uvedbi IKT kot rednega načina komuniciranja z bolniki naklonjenih, kar ni bilo povezano s potrebo po reorganizaciji dela. Le tisti del zdravnikov, ki bi zavrnili uvedbo e-pošte in mobilnega telefona pri komunikaciji z bolniki, ocenjuje, da bi bilo pred (ob) tem potrebno reorganizirati delo v ambulanti, čeprav je na to vprašanje pritrdilno odgovorilo 89,0 % vseh sodelujočih. Še v večji meri so pritrdili določitvi časovnega intervala dostopnosti (93,1 %) in odzivnosti zdravnika (92,7 %) ter potrebi po vzpostavitvi sistema spremljanja (95,3 %). Delovni staž zdravnika se ni pokazal povezan z odnosom do uporabe IKT. Na to je vplivala višja starost, delovišče na podeželju, pogostejša uporaba računalnika v službi ter prednosti e-pošte: hitrejši prenos sporočil in prihranek časa. Odklonilen odnos so imeli samski in ovdoveli zdravniki, ki so menili, da bi bilo pred tem nujno reorganizirati delo. Analiza delovanja spletnega portala Spletni portal www.ZdraviNaPot.si se je pokazal kot primerno orodje za dosego osnovnega cilja, da bi z javno-zdravstvenim programom spodbujali preventivno vedenje, omogočili pravočasno in kompleksno informiranje ter svetovanje pred odhodom na pot, potnike/turiste pa pravočasno napotili na ustrezne zdravstvene ustanove. Tudi v tem primeru je pomembna informacijska pismenost uporabnikov.
Pomen za razvoj Slovenije
Družinski zdravnik izpolnjuje svoje poslanstvo preko komunikacije z bolniki in skupaj z drugimi specialnostmi v medicini, z nemedicinskimi sodelavci, ustreznim administrativnim osebjem, ob uporabi potrebne medicinske opremo. Komunikacija z bolnikom predstavlja nenadomestljivi vir informacij. Običajno poteka v živo (v ambulanti, na hišnem obisku ipd.), občasno po telefonu. Družinska medicina se spreminja, z novimi tehnologijami se spreminja tudi komunikacija. Možnosti rabe sodobnih informacijskih tehnologih za vodenje bolnikov, svetovanje in druge načine celostne obravnave bolnika v družinski medicini v Sloveniji pred letom 2009 sploh še niso bile raziskane. Zato smo v aplikativnem projektu želeli preučiti možnosti uporabe sodobnih informacijskih tehnologij (interneta, spletnih forumov in elektronske pošte (IKT)) v komunikaciji z bolniki v družinski medicini, kar smo raziskali preko odnosa bolnikov in zdravnikov do rabe IKT, analizirali smo delovanje spletnega stičišča, povezanega s promocija zdravja in svetovanjem. Pri bolnikih (uporabnikih zdravstvenih storitev) lahko kot pomembne izpostavimo zlasti dejavnike, vezane na IKT in ne na značilnosti uporabnikov, ter ugotovimo, dabolniki, ki pridobivajo zdravstvene informacije tudi v socialnih omrežjih, in tisti, ki niže ocenjujejo uporabnost tako pridobljenih informacij, bolj sprejemajo komunikacijo z zdravnikom preko e-pošte. Bolj ko menijo, da je komuniciranje preko e-pošte dobrodošlo za obveščanje in za primer nedosegljivosti zdravnika, bolj takšen način komunikacije z izbranim zdravnikom sprejemajo, enako velja za tiste bolnike, ki so naklonjeni komunikaciji z izbranim zdravnikom v internetnih forumih, in jim je hiter prenos sporočil z uporabo e-pošte bolj pomemben. Tisti, ki jim je cena e-pošte bolj pomembna, ki so kot eno od prednosti uporabe e-pošte ocenili možnost posveta z izbranim zdravnikom za začasno prostorsko oddaljene bolnike, inbolniki, ki so kot pomembno ocenili potrebo po dodatni zaščiti zaradi (ne)varnosti e-pošte, takšen način komunikacije z izbranim zdravnikom zavračajo. Naše ugotovitve lahko strnemo, da bolniki sprejemajo e-pošto za enostavnejše sporočanje (npr. obveščanje), ne pa za kompleksnejše sporazumevanje, kar je pomembno za načrtovanje procesov in obravnave v družinski medicini.. Po rezultatih tujih študij so zdravniki načeloma zadržani do uvajanja sredstev sodobnih IKT v družinsko medicino zaradi neplačanega dodatnega dela, porabe časa, potencialne poplava elektronske pošte, neprimernega medija komuniciranja glede na vsebino, dvomov o varnosti, možnih zmot ali zamud pri zdravljenju. Na odločitev slovenskih družinskih zdravnikov so bolj vplivale njihove značilnosti (starost, stan), lokacija delovišča (podeželje), siceršnja raba računalnika pri delu ter s časom povezane značilnosti e-pošte (hitrost prenosa sporočil, prihranek časa), ne pa slabosti e-pošte in varnostna tveganja. Slednje bi lahko kazalo na precejšnjo varnostno neozaveščenost slovenskih družinskih zdravnikov, saj tuje študije vprašanje varnosti in zaupnosti opredeljujejo kot eno ključnih. Kaže, da je časovna stiska pri delu v slovenski družinski medicini tisti pereč dejavnik, ki močno določa naravnanost zdravnikov, ki je zelo drugačna od stališč zdravnikov v tujini, kjer je stopnja sprejemanja uporabe IKT še vedno nizka, kar se lahko nadaljuje, če ne bo na voljo znatnih finančnih spodbud. Medtem ko družinski zdravniki v tujini opozarjajo, da ostajajo številni vidiki elektronskih komunikacij, povezani s povračilom stroškov, pravnimi vprašanji, zaupnostjo in varnostjo nejasni, zdravniki v Sloveniji teh vprašanj še niso načeli. Zato je pomembno v nadaljevanju zdravnike družinske medicine ustrezno seznaniti tudi s temi vidiki uporabe IKT.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno